Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije je analizo energetike za leto 2020, ki so jo pripravili v sektorju za analitiko, obravnaval v petek. Kot je ugotovil, je trend rasti prodaje v energetiki v letu 2020 prekinila pandemija covida-19, ki je vplivala predvsem na zmanjšanje prodaje v trgovini z naftnimi derivati.

Lani je bilo v energetiki aktivnih 20 podjetij manj kot v letu 2019, ko je sektor ustvaril 303,6 milijona evrov čistega dobička.

Poslovni izidi energetskih podjetij

Podjetja v sektorju so imela lani 11,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,96 milijarde evrov oz. 14,4 odstotka manj kot v letu 2019. Čistih prihodkov od prodaje je bilo za 11,3 milijarde evrov, kar je 1,963 milijarde evrov oz. 14,8 odstotka manj kot v letu 2019. V zadnjih petih letih je sicer prodaja v povprečju porasla za 0,1 odstotka na leto.

Podjetja so ustvarila 1,4 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je 31,8 milijona evrov oz. 2,4 odstotka več kot v 2019. V zadnjih petih letih je dodana vrednost v povprečju porasla za 3,8 odstotka na leto. Dodana vrednost na zaposlenega se je zvišala na 116.000 evrov oz. za 1,8 odstotka, ob tem da se je število zaposlenih povečalo za 65 oz. 0,6 odstotka.

Energetika je lani ustvarila 842,4 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), kar pomeni novo najvišjo vrednost. Glede na leto prej se je zvišal za 18,2 milijona evrov oz. 2,2 odstotka. Na rast je vplivala za 2,4 odstotka višja dodana vrednost in zmernejša, 2,7-odstotna, rast stroškov dela.

EBITDA marža, ki je bila v letu 2018 s 5,4 odstotka najnižja v zadnjih 10 letih, je v letih 2019 in 2020 porasla. Lani je bila 7,3-odstotna.

"Poslovni izid je bil nižji za 262 milijonov evrov oz. za dve tretjini, predvsem zaradi padca v trgovini z naftnimi derivati, kjer se je prodaja znižala za okoli 46 odstotkov. Negativni finančni izid je bil slabši za 322 milijonov evrov oz. 13,7-krat slabši, na kar so vplivali višji finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb ene od družb," so pojasnili v zbornici.

Najnižje v Holdingu Slovenske elektrarne

Na lani izkazano izgubo je vplival negativen poslovni rezultat Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega sodi Teš. Po navedbah zbornice razlog tiči v visokih prevrednotovalnih poslovnih odhodkih pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih pri eni družbi in višjih finančnih odhodkih iz oslabitve in odpisov finančnih naložb pri drugi.
Likvidnost pri družbah je ostala visoka, medtem ko se je relativna zadolženost znižala na najnižjo vrednost po letu 2012, in sicer na 2,2-kratnik EBITDA.

Delež investicij v opredmetena osnovna sredstva je v letu 2020 porasel na pet odstotkov prodaje (v zadnjih petih letih je bil v povprečju pri štirih odstotkih) oz. na 566 milijonov evrov, kar je 45 milijonov evrov manj kot v letu 2019.

Proizvedli smo več električne energije

Skupna domača proizvodnja energije je bila lani s 154.575 teradžuli (TJ) za 4,6 odstotka večja kot v letu 2019. Slovenija je z domačimi viri zadovoljila 55 odstotkov potreb po energiji, energetska odvisnost se je v primerjavi z letom 2019 znižala za 7,1 odstotne točke na 44,5 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanega uvoza naftnih proizvodov in povečane domače proizvodnje energije.

Oskrba z energijo je bila z 268.714 TJ za 3,4 odstotka manjša kot v letu 2019, so še navedli v zbornici.