"Očitno se je grški premier Aleksis Cipras odločil za referendum, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavila EU," je za STA povedal zunanji minister in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec in dodal da "verjetno lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji".

Erjavec tudi meni, da želi grška vlada svoj očitni neuspeh v pogajanjih z EU-jem prikriti z referendumom in da se Grčiji bliža politična kriza, ki bo privedla do predčasnih parlamentarnih volitev ali celo izstopa te države iz območja evra.

Zvišanje obrestnih mer?
Če dogovora z Grčijo ne bo in bi prišlo do razglasitve plačilne nesposobnosti, bodo posledice različno čutile tudi druge države, pravi finančni minister Dušan Mramor. Ker je Slovenija t.i. periferna država, ki je bila tudi tik pred tem, da bi potrebovala program trojke, lahko pričakujemo povišanje obrestnih mer za zadolževanje in nekoliko bolj otežen dostop do finančnih trgov, kot je bil doslej, je za STA povedal finančni minister.

Da bi maksimalno nevtralizirali ta tveganja, ki jih pri Sloveniji vidijo finančni vlagatelji, je po Mramorjevih besedah nujno pospešiti vse aktivnosti, ki jih je Slovenija že začrtala za letošnje in prihodnje leto. Kot je dejal, imamo trenutno v parlamentu vrsto zakonov in strategij, med katerimi je omenil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, strategijo o upravljanju s kapitalskimi naložbami države ter zakon o davčnih blagajnah.

Če ne bomo sprejeli fiskalnega pravila, nadaljevali s privatizacijo, sprejeli razvojnega in investicijsko naravnanega proračuna, in če ne bomo izvršili tistega, kar predvideva nacionalni reformni program za leti 2015 in 2016, bodo posledice lahko precejšnje, pravi Mramor. Vsi ti ukrepi so namreč po njegovih besedah tisti, ki povečujejo zaupanje v državo.

Pri tem opozarja, da ne gre le za višino obrestnih mer za dolgove države, ampak tudi za dostop do virov financiranja za podjetja in s tem seveda njihovo uspešnost poslovanja. Slovenija pa bo po njegovih besedah morala pospešiti tudi strukturne spremembe na vseh področjih, tudi na področju pokojnin, izobraževanja, zdravstvenem področju, področju dolgotrajne nege in socialnih transferjev.

Kaj pomeni grški zaplet za Slovenijo?
Slovenija je v zapletih pri vračanju grškega dolga močno izpostavljena, saj je Grčiji pomagala z denarno pomočjo in poroštvi v višini okoli 3 odstotkov BDP-ja ali skoraj 1,5 milijarde evrov.

"Če Grčija ne poplača dolga ali večine tega, bo to pomenilo neki minus za Slovenijo, finančni minus v proračunu in na koncu tudi za vsakega povprečnega Slovenca," je v sobotnem Dnevniku TV Slovenija povedal finančni analitik Blaž Hribar.

"Zaenkrat lahko rečemo, da je bil takšen razplet dogodkov pesimistični scenarij, o katerem smo se analitiki pogovarjali in razmišljali. To je negativno za kapitalske trge, negativno za Evropo in celotno dogajanje okoli Grčijie. Teže bo šlo nazaj, teže bo do sporazuma. Pot, po kateri gredo, je neznana, negotova in tvegana," je o tem, kako se bodo kapitalski trgi odzvali na negotovost vračanja grškega dolga, pojasnil Hribar.

Prav tako je nejasen scenarij morebitnega bankrota grške države. V torek mora Grčija mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti 1,5 milijarde evrov. Če tega ne naredi, bo IMF Grčijo razglasil za bankrotirano državo. Ali bo to pomenilo niz dogodkov, ki sledi bankrotu, se ne ve. Odvisno je od tega, kaj se bodo dogovorili v Bruslju, je dejal in dodal, da pričakuje močne zaveze ECB-ja in evrske skupine za zaščito evra ter da se kriza ne bi širila naprej po Evropi.

Vlagatelji so za zdaj mirni
Analitik finančne družbe Alta Invest Matej Šimnic je po poročanju STA-ja ugotavljal, da vlagatelji kljub resnosti položaja v Grčiji dokaj mirno spremljajo dogajanje, pričakuje pa, da se bo napetost okrepila. Možnosti za dogovor med Atenami in mednarodnimi upnicami po njegovem mnenju še obstajajo, težav za Slovenijo pa zaradi tega ne pričakuje.

Razmere v Evropi so po njegovem mnenju ta hip povsem drugačne, kot so bile pred nekaj leti. Države na obrobju so ekonomsko stabilne, Grčija neposredno tako rekoč ni več vpeta v evropski finančni sistem, Evropska centralna banka pa ima prek nadzora bank precej boljše informacije o bančnem sistemu, z različnimi mehanizmi pa lahko tudi stabilizira kapitalske trge.

"Razen morebitnih posrednih kratkoročnejših vplivov drugega niti ob morebitnem neugodnem scenariju ne bi smeli občutiti. Bi pa moralo biti vse skupaj lekcija predvsem za državljane vseh obrobnih držav, ki morajo s precej več razuma presojati obljube politikov," meni Šimnic.

Privoščljivi voditelji EU-ja
Po mnenju predsednika SD Dejana Židana je krivdo mogoče iskati tudi v na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU. Židan po navedbah STA-ja opozarja, da pri dogajanjih v Grčiji ne gre samo za finančno, temveč tudi za gospodarsko, socialno in politično krizo. "Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi," je izpostavil Židan in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU-ja in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

"Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU-ja," meni Židan, ki poudarja, da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je "iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti".