Evro je 1. januarja 1999 postal nova skupna valuta za 11 držav članic EU–ja. Te države so imele do 31. decembra 2001 določeno prehodno obdobje za celotno gospodarstvo v državah evroobmočja.
Že naslednji dan po preteku prehodnega obdobja se je začelo obdobje dvojnega obtoka (v obtoku je bil tako evro kot državna valuta). To obdobje se je končalo 28. februarja 2002, ko je evro postal edina valuta v 11 državah.
Besedo evro bo na bankovcih in kovancih kljub slovenskemu nasprotovanju krasila beseda euro. Kovance sicer vsaka država, ki valuto uvede, priredi svoji državni simboliki.
Tako so na primer med numizmatiki cenjeni evri iz manjših članic, ker je v obtoku manj evrov z njihovimi simboli. Raziskava nemškega statističnega urada je ugotovila, da je zaradi tega največ vreden luksemburški evro. Slovenci smo želeli, da tako kot denar priredimo tudi napis, pa nam ni uspelo prepričati finančnih ministrov EU-ja.
Ostajajo krone in funti
Evro pa ni navdušil vseh članic EU-ja. Švedska se še naprej oprijema svoje krone, in to naj se do leta 2010 ne bi spremenilo. Proti prevzemu evra oziroma vstopu v evropsko gospodarsko in monetarno unijo so državljani glasovali na referendumu. Evru prav tako ni naklonjena ljudska volja na Danskem. Tudi Velika Britanije za evro noče žrtvovati svojih funtov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje