Potem ko je Bruselj Sloveniji februarja za letos napovedal enoodstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,2-odstotno rast. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,2-odstotno rast BDP-ja, potem ko ji je v zimski napovedi dvoodstotno.

Sorodna novica Inflacija je tu, obrestne mere rastejo. Lahko v bankah spet resneje zaškripa?

Napoved za letos je nekoliko nad povprečjem evrskega območja, v katerem bo znašala 1,1 odstotka, in EU-ja, za katerega napovedujejo enoodstotno rast. Za prihodnje leto je napoved za Slovenijo višja od evrskega območja in EU-ja. V območju z evrom naj bi znašala 1,6, v EU-ju pa 1,7 odstotka BDP-ja.

Plače naj bi še naprej rastle

Kot pojasnjujejo na Evropski komisiji, se bo zasebna poraba v Sloveniji v obdobju 2023–2024 še naprej povečevala, in sicer za od 1,75 do dva odstotka, kar je bolj zmerno kot v zadnjih dveh letih. Potrošnjo bo podpirala nadaljnja rast zaposlenosti in plač.

Rast plač bo npr. po 4,3 odstotka lani letos po predvidevanjih Bruslja pospešila na 7,7 odstotka, prihodnje leto pa dosegla 5,3 odstotka. Brezposelnost naj bi tako ostala nizka. Po lanskih 4,0 odstotka naj bi letos v povprečju dosegla 3,9 odstotka, prihodnje leto pa 3,8 odstotka. Rast zaposlenosti naj bi se sicer umirila z 2,4 odstotka lani na 0,7 odstotka letos in 0,5 odstotka v 2024.

Slovenija bo povečala vrednost javnih investicij

Javne naložbe bodo še naprej ostale visoke, predvsem kot posledica ukrepov, financiranih iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 in kohezijskih sredstev. Slovenija naj bi bila tako po pričakovanjih Evropske komisije skupaj z Italijo in Grčijo med državami, ki bodo v obdobju do 2024 najbolj povečali vrednost javnih investicij.

Čeprav se bodo pogoji za financiranje poslabšali, bodo podjetja vlagala tudi v tehnologije za okrepitev produktivnosti, pri čemer je razpoložljivost delovne sile omejena, plače pa bodo hitro naraščale, še navajajo v Bruslju.

Prispevek zunanje trgovine naj bi bil bolj ali manj nevtralen, a vseeno naj bi se po ocenah Bruslja nadaljevala gibanja z začetka tega leta, po katerih se Slovenija po lanskem zdrsu v primanjkljaj, ki je bil posledica gibanj v blagovni menjavi, vrača k presežku na tekočem računu plačilne bilance. Pogoji menjave se namreč izboljšujejo.

Za letos napovedana 7-odstotna inflacija

Napoved inflacije je Evropska komisija za Slovenijo nekoliko zvišala. Za letos ji je namreč februarja napovedala 6,1-odstotno inflacijo, zdaj pa napoveduje sedemodstotno. Izrazitejše umirjanje inflacije s sedanjih ravni blizu desetih odstotkov v Bruslju pričakujejo šele v drugem polletju. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,5 na 3,8 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se s treh odstotkov BDP lani letos povečal na 3,7 odstotka. Delež javnofinančnih prihodkov v BDP naj bi ostal na lanskih ravneh, pri čemer naj bi pričakovano nižjo rast davčnih prihodkov kompenziral večji dotok evropskih sredstev. Kljub napovedim vlade v predlogu rebalansa državnega proračuna, da bo obseg pomoči zaradi draginje precej manjši od predvidevanj, bo po ocenah Bruslja ostal pri visokih 0,9 odstotka BDP. Lani je dosegel en odstotek BDP.

V 2024 naj bi se javnofinančni primanjkljaj ob umiku podpor zaradi draginje znižal na 2,9 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se letos z 69,9 odstotka BDP ob koncu 2022 letos znižal na 69,1 odstotka, v 2024 pa na 66,6 odstotka BDP.

V evrskem območju in EU-ju za letos nekoliko višja napoved rasti, a tudi napoved višje inflacije

Evropska komisija je napoved gospodarske rasti EU-ja za letos v primerjavi s februarsko napovedjo zvišala z 0,8 na 1,0 odstotka, za evrsko območje pa z 0,9 na 1,1 odstotka. Zvišala je tudi napoved inflacije, ta naj bi letos v evrskem območju znašala 5,8 odstotka, prihodnje leto pa 2,8.

Nižje cene energentov, uspešno reševanje težav pri dobavah in močan trg dela so v prvem četrtletju letos omogočili zmerno gospodarsko rast. Boljši začetek leta od pričakovanj pa zvišuje tudi napoved gospodarske rasti.

V februarski napovedi je komisija gospodarstvu EU-ja za letos napovedala 0,8-odstotno rast, za območje z evrom pa 0,9-odstotno. Zdaj pa za EU napoveduje 1,0-odstotno rast, za evrsko območje pa 1,1-odstotno.

Za prihodnje leto pa komisija gospodarstvu EU-ja napoveduje 1,7-odstotno rast, za evrsko območje pa 1,6-odstotno. To je po 0,1 odstotne točke več, kot je napovedala februarja.

Bruselj je zvišal tudi napoved inflacije. Potem ko je februarja za letos napovedal 5,6-odstotno inflacijo v evrskem območju, zdaj napoveduje 5,8-odstotno. Za leto 2024 pa je napoved inflacije zvišal z 2,5 na 2,8 odstotka.

"Moramo biti ponosni na to, da evropsko gospodarstvo kaže takšno odpornost. To ni majhen dosežek glede na naravo in obsežnost šokov. Upravljanje energetske krize, usklajevanje javnofinančnih politik in vpliv sklada za okrevanje in odpornost so prispevali k temu, da je napoved precej boljša, kot je bila jeseni," je ob predstavitvi gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

"Vendar pa se ne smemo sprostiti," je še posvaril. Inflacija ostaja visoka. To pomeni, da je treba zagotoviti, da javnofinančne politike ostanejo v skladu s prioritetami, je dodal Gentiloni.

Na objavo spomladanske gospodarske napovedi so se odzvali na ministrstvu za finance. Po njihovih navedbah je izboljšanje napovedi spodbuden signal, veseli pa jih tudi, da trenutno ni strahu pred recesijo v Evropi.

Med drugim so omenili še nadaljnje padanje brezposelnosti in izpostavili, da se trend zniževanja kaže tudi pri javnem dolgu. Obenem spominjajo, da je komisija, podobno kot je ministrstvo ocenilo v letošnji različici programa stabilnosti, ocenila, da se bo javnofinančni primanjkljaj naslednje leto znižal pod tri odstotke BDP-ja.