Francija in Nemčija sta skupaj postavili smernice reševanja evropske dolžniške krize, povezava pa je po voditeljih obeh držav dobila ime Merkozy. Če bo danes v 2. krogu volitev predsednik namesto Nicolasa Sarkozyja postal Hollande, bi lahko to pomenilo odmik od politike varčevanja in zategovanja pasu, ki trenutno velja za najprimernejše zdravilo v boju proti naraščajočemu dolgu. Ob večjem trošenju bi bila Francija kandidatka, da ji še znižajo kreditno oceno, ki od lani ni več najboljša (trojni A).

Raje spodbujanje rasti kot varčevanje
Kandidat socialistov je kampanjo bolj kot na zniževanju vladnega trošenja zasnoval na spodbujanju gospodarske rasti. Prepričan je, da je to pravi recept za znižanje javnega dolga. Tudi italijanski in španski premier menita, da zgolj varčevanje ne bo prineslo rešitve. Če bo Hollande zmagal, bo želel nova pogajanja o fiskalnem paktu, pričakovati pa je tudi, da z nemško kanclerko Angelo Merkel ne bo tako dobro sodeloval kot Sarkozy, s katerim sta si bila tudi strankarsko blizu. Vse to na finančnih trgih ob novih znakih, da se recesija v Evropi poglablja, ustvarja dodatno negotovost.

Brezposelnost na triletnem dnu, toda ...
Tudi v ZDA se razmere poslabšujejo. Trg dela spet kaže znake šibkosti. Aprila je največje gospodarstvo sveta ustvarilo le 115 tisoč novih delovnih mest. Podobno je bilo tudi marca, potem ko je bila številka v prejšnjih treh mesecih nad 200 tisoč. Stopnja brezposelnosti se je aprila resda znižala na 8,1 odstotka (najmanj v zadnjih treh letih), vendar iz preprostega razloga - število iskalcev zaposlitve se je znižalo za 342 tisoč. Nekateri so enostavno obupali, da bi lahko našli službo, drugi so se upokojili ...

Največji tedenski padec na Wall Streetu letos
Zahodni delniški trgi so pretekli teden utrpeli največje izgube letos. Razprodaja je bila zlasti očitna v petek, saj je novica o samo 115 tisoč novih službah razočarala celo največje pesimiste, za slabo voljo pa je poskrbel tudi podatek analitske hiše Markit, da je indeks PMI za storitveni sektor v evrskem območju z marčevskih 49,2 aprila zdrsnil na 46,9 točke. Newyorški delniški indeks S & P 500 je na tedenski ravni izgubil 2,4 odstotka. Delnice naftnih podjetij so se v sozvočju s cenami nafte izrazito pocenile.

Lahka nafta po februarju spet pod sto dolarjev
Padec nafte je še močneje prizadel ruski delniški trg, ki je po petkovi štiriodstotni razprodaji edini med državami BRIC-a pod vrednostjo, pri kateri je začel leto 2012. Samo v petek se je ameriška lahka nafta pocenila za 4 % in prvič po februarju pogledala pod sto dolarjev. Ob novih znakih evropske recesije in šibkem ameriškem okrevanju je za negativni trend poskrbela tudi novica, da so zaloge nafte v ZDA dosegle najvišjo raven po letu 1990 in da se OPEC z višjo proizvodnjo trudi za nadaljnje znižanje cen. Edini dejavnik, ki bi lahko nafto spet pognal v nebo, je nevarnost zaostritve razmer v Iranu.

Facebook bo ovrednoten vrtoglavo visoko
Med redkimi delnicami, ki so se v petek občutneje pocenile, so bile delnice družabnega omrežja LinkedIn (+7,2 odstotka), saj je imelo podjetje visok dobiček, istočasno pa je zvišalo celoletno napoved. Vlagatelji medtem nestrpno čakajo, da začne na borzi kotirati še Facebook. Znan je že razpon cene delnic v javni prodaji (na voljo bo 337 milijonov delnic), in sicer med 28 in 35 dolarjev. Končna cena bo določena 17. maja, že zdaj pa je jasno, da bo Facebook ovrednoten višje kot skoraj vsa ameriška podjetja, ustanovitelj podjetja Marc Zuckerberg pa bo s 17,6 milijardami dolarjev bogatejši, kot sta Steve Ballmer iz Microsofta ali ruski jeklarski magnat Vladimir Lisin.

Tržna vrednost: 96 milijard
Če bo cena določena na zgornjem robu razpona, torej pri 35 dolarjih, bo vrednost podjetja znašala 96 milijard dolarjev, kar je polovica Googlove tržne kapitalizacije, pri čemer so prihodki Facebooka desetkrat manjši od Googlovih. Letos naj bi imelo podjetje za 6,1 milijarde dolarjev prihodkov. Vlagatelji bodo za delnico Facebooka v javni prodaji plačali skoraj 100-kratnik dobička na delnico. Analitiki so si enotni, da je to izjemno veliko za podjetje, ki v četrtletju naredi "le" nekaj sto milijonov dolarjev dobička, pa čeprav ima že 900 milijonov uporabnikov.

Petrol prvič po avgustu nad 200 evri
Na Ljubljanski borzi so se v prazničnem tednu najbolj, za okrog štiri odstotke, podražile Mercatorjeve in Petrolove delnice, katerih vrednost je prvič po lanskem avgustu za hip spet presegla 200 evrov. Krkine delnice so izgubil 0,71 odstotka. "Kljub dobrim informacijam v zadnjem času in zanimanju investitorjev za delnico Krke se najlikvidnejša delnica na Ljubljanski borzi ne more povzpeti na 50 evrov," je povedal Sandi Kozina iz GBD-ja. Indeks SBI TOP, ki je pri 607 točkah v bližini letošnjega vrha, se je na tedenski ravni zvišal za dva odstotka.