Prihodki državnega proračuna so bili januarja za 1,9 odstotka višji kot pred letom, predvsem zaradi manj sredstev iz EU-ja, medtem ko so se odhodki povečali za 18 odstotkov, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij. Državni proračun je imel tako januarja 203 milijonov evrov presežka, kar je približno dve petini manj kot januarja lani, ugotavlja fiskalni svet.

Po petih letih interventni ukrepi na saldo državnega proračuna niso več vplivali, je fiskalni svet zapisal v redni mesečni informaciji. S proračunom za leto 2025 namreč niso več predvideni odhodki za blaženje epidemije in draginje, obnova po poplavah iz avgusta 2023 pa bo od letošnjega leta naprej financirana s sredstvi sklada za obnovo.

Fiskalni svet je ob tem vnovič opozoril, da je bil proračun za leto 2025 oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024. Povečanje primanjkljaja bi bilo zato letos lahko večje, kot je bilo prikazano ob sprejemanju proračunskih dokumentov. Letošnji proračun, ki ga je novembra lani potrdil DZ, za letos predvideva primanjkljaj za nekaj manj kot 1,9 milijarde evrov.

Odhodki bi bili lahko letos po oceni fiskalnega sveta za 2,4 milijarde evrov višji kot lani, pri čemer bo več kot polovica tega zneska namenjena za tekočo porabo, kot so plače in socialna nadomestila, ki dolgoročno obremenjujejo javne finance. Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ, je opozoril fiskalni svet.

ZZZS lani s presežkom, občine so imele več kot 200 milijonov evrov primanjkljaja

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je imel lani 79 milijonov evrov presežka, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnje rasti transferja iz državnega proračuna na 0,6 odstotka BDP-ja, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo.

Zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin se je moral transfer iz državnega proračuna v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lani povečati skoraj za tretjino, na 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka BDP-ja. Izdatki za pokojnine so se v zadnjih letih povečali za 44 odstotkov in predstavljajo 10 odstotkov BDP-ja.

Občine so imele lani 236 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 0,4 odstotka BDP-ja in največ po finančni krizi pred 15 leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč, je še zapisal fiskalni svet.