V poročilu o stanju energetike v Sloveniji 2021 Agencija za energijo navaja, da je bilo po prenosnem sistemu zemeljskega plina prenesenih 12.015 gigavatnih ur (GWh) zemeljskega plina, kar je 28 odstotkov manj kot leto prej. Znižanje je posledica bistvenega znižanja količin prenosa do sosednjih prenosnih sistemov, medtem ko se je prenos za potrebe domačih odjemalcev v primerjavi z letom prej povečal.

Po treh zaporednih letih povečevanja prenesenih količin do drugih prenosnih sistemov so bile lani te količine rekordno nizke. V primerjavi z letom 2017, ko se je Hrvaška v večjem delu s plinom oskrbovala preko Slovenije, je bilo tako v letu 2021 preko Slovenije prenesenih samo 14 odstotkov količin iz leta 2017.

Skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina je bila 10.163 GWh oz. šest odstotkov več kot leto prej in največ od leta 2010. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev.

Gospodinjski in negospodinjski odjemalci so skupaj porabili dobrih 10 odstotkov več plina. Pri tem so gospodinjski odjemalci porabili skoraj 12 odstotkov več plina, negospodinjski pa dobrih devet odstotkov več kot leto prej. Glede na leto prej so več plina porabili tudi negospodinjski odjemalci na prenosnem sistemu in v zaprtih distribucijskih sistemih.

Večja poraba je posledica tako večjega števila odjemalcev (to se je povečalo za 908 na 137.192) kot hladnejšega vremena ter tudi drugih dejavnikov, zelo verjetno pa na količine odjema še ni bistveno vplivalo povišanje cen plina ob koncu leta, ki je prizadelo posamezne skupine odjemalcev, pravi agencija.

Agencija za spremljanje trga določa maloprodajni indeks cen (MPI), ki temelji na najcenejši, vsem odjemalcem dostopni ponudbi na trgu, ki odjemalcu omogoča časovno neomejeno zamenjavo dobavitelja brez pogodbenih kazni.

V prvih osmih mesecih leta 2021 se najnižje cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu skoraj niso spreminjale. Septembra se je najnižja cena začela zviševati, nadaljnje zvišanje je sledilo novembra. Ob koncu leta je bila najnižja ponujena cena 15 odstotkov višja kot ob začetku leta.

Višanje drobnoprodajnih cen je posledica zvišanja veleprodajnih cen na trgih v Evropi. Te so se začele pospešeno višati že v drugem četrtletju, pretežno rastoči trend pa je vztrajal do konca leta.

Velik dvig veleprodajnih cen

Ob koncu prvega trgovalnega dne v letu 2021 je bila poravnalna cena plina na veleprodajnem trgu za dan vnaprej na plinskem vozlišču v Baumgartnu v Avstriji 17,039 evra/MWh, ob koncu zadnjega trgovalnega dne v letu pa 72,345 evra/MWh. Povprečno so bile veleprodajne cene v Baumgartnu za terminske pogodbe z dobavo za dan vnaprej okoli 367 odstotkov višje kot v letu 2020, navaja agencija.

"Veleprodajne cene se sicer na drobnoprodajni trg običajno prenašajo z okoli šestmesečnim zamikom, kar v neki meri odraža tudi gibanje najnižje cene na trgu. Dobavitelji zaradi rastočih veleprodajnih cen niso nadomeščali iztekajočih akcijskih ponudb s primerljivimi ponudbami, opaženo pa je bilo tudi zmanjšanje števila akcijskih ponudb na trgu," navaja Agencija za energijo.

Najnižja drobnoprodajna cena na trgu se je ob koncu leta 2021 gibala med 23 in 24 evri/MWh. "Te cene so bile zelo verjetno posledica ravnanj posameznih dobaviteljev, ki so zakupili količine za predvideno porabo svojih odjemalcev še pred dvigom cen na veleprodajnih trgih," dodaja.

Prenos rastočih cen z veleprodajnega na maloprodajni trg je bil najbolje razviden pri gibanju najvišje cene na trgu, ki se je začela višati že v juliju ter vse do konca leta naraščala. Povprečna cena vseh ponudb na trgu se je lani glede predlani zvišala za 35 odstotkov. Končna cena zemeljskega plina za značilnega gospodinjskega odjemalca sicer ostaja pod povprečjem cen EU-ja, poudarjajo.

Plin se je v drugem polletju v primerjavi s prvim podražil za vse porabniške skupine poslovnih uporabnikov. Najizrazitejša polletna rast je bila pri največji porabniški skupini in je znašala 65,7 odstotka. Medletno se je cena plina za to skupino povečala za 41,9 odstotka.

Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, skladišč zemeljskega plina ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, zato je na veleprodajnem trgu prisoten izključno plin, ki ga trgovci – največja sta Geoplin z več kot 75-odstotnim deležem in Petrol z 19-odstotnim deležem – uvozijo.

Slovenija je zelo odvisna od zemeljskega plina iz Rusije. Daleč največ je sicer uvoza iz Avstrije, od koder je bilo lani 85,1 odstotka celotne uvožene količine zemeljskega plina, a tudi v avstrijskem Baumgartnu prevladuje plin iz Rusije. Za 1,1 odstotka se je povečal uvoz iz Hrvaške, trg z Italijo, od koder se je pred leti uvažal tudi plin iz Alžirije, pa je popolnoma zastal.

Večja tudi poraba elektrike

Slovenija je v letu 2021 z domačo proizvodnjo pokrila 82,9 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev. Skupna poraba je bila za 3,1 odstotka večja kot leto prej, proizvodnja elektrike v enotah, ki so priključene na prenosni ali distribucijski sistem, pa je bila manjša za 8,4 odstotka, navaja poročilo o stanju energetike v Sloveniji 2021 Agencije za energijo.

Pokritost porabe z domačo proizvodnjo je bila nižja kot predlani, ko je znašala 92,6 odstotka, ter na ravni let 2017, 2018 in 2019, ko je bila pri 82,9, 84,6 in 83,5 odstotka. V proizvodnih enotah, ki so priključene na prenosni ali distribucijski sistem, je bilo lani proizvedene 14.423 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je 1325 GWh oz. 8,4 odstotka manj kot leta 2020.

Pri tem je bilo iz proizvodnih naprav na obnovljive vire prevzete 5292 GWh (štiri odstotke manj) elektrike, iz elektrarn na fosilna goriva 3720 GWh (11,3 odstotka manj), iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek), proizvodnjo katere si polovično delita Slovenija in Hrvaška, pa 5411 GWh (10,4 odstotka manj).

Delež elektrike, proizvedene iz fosilnih goriv, se je s predlanskih 26,6 odstotka znižal na 25,8 odstotka, delež elektrike, proizvedene iz jedrskega goriva, pa z 38,4 na 37,5 odstotka. Delež proizvodnje iz obnovljivih virov je porasel s 35 na 36,7 odstotka. Pri tem je delež vodne energije upadel z 92,6 odstotka na 92,2 odstotka, delež vetrne energije je ostal pri 0,1 odstotka, deleža sončne energije in biomase pa sta se povečala s 4,5 na 4,8 odstotka in z 2,8 na 2,9 odstotka.

Skupna poraba električne energije je v letu 2021 znašala 14.173 GWh (brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu 13.336 GWh), kar je 427 GWh oz. 3,1 odstotka več kot predlani. Poraba gospodinjskih odjemalcev je bila večja za tri odstotke, poraba poslovnih odjemalcev pa za 5,2 odstotka.

Poraba elektrike je poleti manjša

Podatki kažejo, da je poraba od začetka leta do poletja upadala, proti koncu leta pa naraščala. Poraba električne energije je poleti še vedno manjša kot pozimi. "V prvih dveh tretjinah leta je proizvodnja praktično pokrivala skoraj vse potrebe končnih odjemalcev po električni energiji v Sloveniji z izjemo aprila zaradi remonta Neka. V zadnji tretjini leta je opazen primanjkljaj pri pokrivanju porabe električne energije domačih proizvodnih enot, priključenih na prenosni sistem," ugotavlja agencija.

Slovenski prenosni sistem električne energije je s prenosnimi sistemi sosednjih držav povezan na mejah z Italijo, Hrvaško in Avstrijo, v prihodnosti bo tudi z Madžarsko. Glede na fizične pretoke na mejah je bila Slovenija v letu 2021 neto izvoznica elektrike z Italijo ter neto uvoznica z Avstrijo in Hrvaško. Glede na skupne izmenjave količin električne energije na mejah je bila Slovenija lani neto izvoznica električne energije, z upoštevanjem polovice proizvodnje električne energije iz Neka, ki je bila oddana Hrvaški, pa neto uvoznica.

Konec leta 2021 je bilo v elektroenergetski sistem priključenih 971.749 končnih odjemalcev, kar je 0,8 odstotka več kot leto prej. V obdobju 2017–2021 se je skupno število gospodinjskih odjemalcev povečevalo v povprečju za 0,5 odstotka na leto, pri čemer se je lani po večletnem počasnem upadanju število gospodinjskih odjemalcev z enotarifnim merjenjem povečalo za 0,1 odstotka. Razlog za obrat je po navedbah agencije povečevanje števila odjemalcev, ki prehajajo v samooskrbo z letnim netiranjem porabe z enotarifnim merjenjem.

Vedno več samooskrbe z elektriko

Če je bilo v letu 2016, ki je bilo prvo leto priključevanja naprav za samooskrbo s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, priključenih 135 tovrstnih naprav s skupno priključno močjo 1,1 MW, jih je bilo v letu 2021 na novo priključenih 5810 s skupno priključno močjo skoraj 93 MW. V letu 2021 je tako obratovalo 14.451 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 195 MW in povprečno priključno močjo 13,5 kW.

"Naraščanje moči naprav za samooskrbo je mogoče povezati z vedno večjo uporabo električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi samooskrba v povezavi s polnjenjem električnih vozil na domu," pravi agencija.

Najvišje maloprodajne cene v desetletju

Maloprodajne cene elektrike – agencija na podlagi spremljanja maloprodajnega trga za gospodinjske odjemalce določa maloprodajne indekse cen (MPI), ki temeljijo na najcenejši ponudbi na maloprodajnem trgu, ki je dostopna vsem gospodinjskim odjemalcem in omogočajo odjemalcu menjavo dobavitelja v vsakem času brez pogodbene kazni – so bile lani za vse uporabniške skupine najvišje v zadnjih 10 letih.

Za značilnega gospodinjskega odjemalca je bila skupna cena nominalno pod povprečjem v EU-ja ter nižja, kot je v Avstriji in Italiji, in višja, kot je na Hrvaškem in Madžarskem. Za značilnega poslovnega odjemalca v Sloveniji pa je bila skupna cena na nominalni ravni izrazito pod povprečjem EU-ja in obenem nižja kot v vseh sosednjih državah.

Končna cena dobave elektrike za gospodinjskega odjemalca iz standardne porabniške skupine (Dc) se je glede na leto 2020 zvišala za 7,4 odstotka. "Zvišanje končne cene ni dejansko zvišanje posamezne postavke na računu električne energije v letu 2021, ampak je v največjem deležu posledica sprejetih izrednih ukrepov agencije in vlade v času prvega vala razglašene epidemije covida-19 v obdobju od 1. marca do 31. maja 2020," še navaja agencija.

K dvigu končne cene je pripomogel tudi dvig cene energije, ki je v primerjavi z letom 2020 znašal 2,9 odstotka. Primerjava z zadnjim letom pred epidemijo, ko v veljavi ni bilo nobenih ukrepov, ki bi vplivali na višino prispevkov in omrežnine, kaže, da je rast posledica predvsem zvišanja cene energije, ki se je v primerjavi z letom 2019 zvišala za 12,4 odstotka.

Na drugi strani se je omrežnina v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 znižala za 7,4 odstotka. V obdobju prvega vala epidemije od začetka marca do konca maja 2020 se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem niso obračunavale tarifne postavke za obračunsko moč in tudi ne prispevek OVE. V letu 2021 teh ukrepov ni bilo, kar se je odrazilo v višjem strošku omrežnine in prispevkov, za značilnega gospodinjskega odjemalca za 12,4 odstotka.

Delež omrežnine v končni ceni električne energije je za značilnega gospodinjskega odjemalca v letu 2021 znašal 30 odstotkov, delež energije 39,3 odstotka, delež prispevkov 10,9 odstotka, delež DDV-ja in trošarine pa 19,8 odstotka.