V rednem polletnem poročilu odboru za finance predstavniškega doma ameriškega kongresa je namignil tudi, da Odbor za prosti trg Zveznih rezerv (FOMC) ne bo kmalu dvigoval obrestnih mer, ker ni nevarnosti inflacije. Ta naj bi letos ostala izredno nizka, med odstotkom in 1,25 odstotka na leto.

FOMC bo ukrepal, le če se bo zgodilo kaj nepredvidljivega, kot je na primer nenaden velik skok cen nafte in zemeljskega plina ali pa ogromen proračunski primanjkljaj. Greenspan je opozoril, da bo treba primanjkljaj zelo hitro zmanjšati, ker bo z vsakim čakanjem vedno težje odpravljati posledice.

Greenspanov govor spodbudil rast Dow Jonesa
Podatek o ohranjanju obstoječih obrestnih mer je razveselil vlagatelje na Wall Streetu, ki so se odzvali z množico nakupov. Ti so prispevali k uspešnemu rezultatu Dow Jonesa, ki je dosegel najvišjo vrednost po 13. juniju 2001.

Težko uresničljiva Busheva napoved
Inflacije se še ni treba bati, ker jo bosta pri tleh držali dokaj visoka raven neizkoriščenih zmogljivosti ter visoka produktivnost, kar pa pomeni, da se zaposlovanju slabo piše. Trenutna stopnja brezposelnosti v ZDA znaša 5,6 odstotka, Greenspan pa je napovedal, da se lahko do konca leta zmanjša od 5,5 do 5,25 odstotka, kar pomeni, da bo zelo težko uresničiti Bushevo napoved o 2,6 milijona novih delovnih mestih do konca leta.

Ugibanja o vpletenosti v predvolilno bitko
Greenspan je bil v svojem poročilu, ki ga bo predstavil še pred senatnim odborom za bančništvo, precej optimističen. Demokrati so že začeli ugibati o vpletenosti predsednika Zveznih rezerv v predvolilno bitko. Nekdanji predsednik ZDA George Bush starejši in člani njegove administracije so namreč prepričani, da jim je poraz proti Billu Clintonu leta 1992 zakuhal Greenspan, ki ni hotel zniževati obrestnih mer. Demokrati ugibajo, ali se morda Greenspan zdaj ne želi odkupiti pri sinu za to, kar naj bi prizadejal očetu.