Franci Zavrl je analiziral slovenski medijski prostor in nanizal napake, ki jih delajo novinarji ter uredniki. Svoje ugotovitve je soustanovitelj Pristopa, ki je svojo novinarsko pot začel na Radiu Študent, nadaljeval pa na Mladini, predstavil na Slovenskem oglaševalskem festivalu.

Mediji se po Zavrlovem mnenju spoprijemajo s tremi težavami. Ves čas morajo iskati dinamično ravnovesje med kredibilnostjo in dobičkonosnostjo (sposobnost krmarjenja med tema dvema kriterijema je po njegovem mnenju ključen dejavnik uspeha). Na tnalu je vpliv medijev, saj ti niso sposobni sami 'sproducirati' zgodb, kar pa po eni strani podpirajo tudi Slovenska tiskovna agencija ("če novice ni na STA-ju, je ni") in nekatere interesne skupine. Tretja težava je izginotje raziskovalnega novinarstva, za kar pa je krivo tudi pomanjkanje vlaganja v to dejavnost.

(Tiskani) mediji morajo ponuditi dodano vrednost
Zavrl je posebej izpostavil tiskane medije, kot primera, po katerih se je treba zgledovati, pa navedel francoski Liberation in Economist. Zadnji je po njegovem mnenju najbolj tradicionalen tednik, a je uspešen zato, ker bralcem ponuja dodano vrednost, dodaja refleksijo, ozadja, analize, vsebina pa je usklajena z bralstvom oziroma njihovimi pričakovanji.

Naštel je tudi sedem "medijskih grehov". Prvi je, da se slovenski medijski prostor vrti v začaranem krogu, drugi je sindikalizem in narcisizem novinarjev, tretji je že omenjeno pomanjkanje zgodb. Zavrl se ob tem sprašuje, kdo upravlja z zgodbami, koliko jih ustvarijo mediji in koliko jim jih je prinesenih na pladnju. Peti greh je 'churnalism' - strojepisno novinarstvo oziroma prepisovanje sporočil za javnost in njihovo preoblikovanje v "novice". Šesti greh je vse večja 'rumenizacija' medijev, ki se ji je Sloveniji uspelo izogniti le redkim medijem, sedmi greh pa je samoupravljanje.

"Komercialne radijske postaje poneumljajo poslušalstvo"
Ob tem je Zavrl poudaril, da so slovenski mediji preveč kratkoročno usmerjeni, zanima jih le trenutno, morda še prihodnje leto, bolj oddaljena prihodnost pa ne več. Pri analizi plusov in minusov medijskega sveta pa je posebej izpostavil komercialne radijske postaje, ki po njegovem mnenju poneumljajo poslušalstvo, "kar se jim bo enkrat vrnilo". Predvsem tiskani mediji pa si ne upajo biti drugačni.

Ob koncu je Zavrl naštel še nove simbioze v medijih, kot so Wikileaks in klasični mediji, 'twitteraši' in raziskovalni novinarji ("novinarji bodo vedno iskali zgodbe" in na Twitterju jih bodo tudi dobili), občani in raziskovalni novinarji. Pri tem je dejal, da se državljansko novinarstvo po njegovem mnenju ne bo uveljavilo. Občani/državljani imajo sicer na voljo vedno več možnosti za posredovanje svojih zgodb, a bodo novinarji še vedno tisti, ki jih bodo nadgradili, jih dali v kontekst. Kot zadnjo simbiozo je izpostavil družabne in klasične medije, nobeni po Zavrlovem mnenju ne bodo izumrli, oboji bodo soobstajali in se razvijali naprej, je sklenil.