"Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem je slovensko gospodarstvo," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Vlada je podjetja v Sloveniji po njenih besedah v zadnjih treh letih izdatno finančno obremenila, obetajo pa se še nove obremenitve. Da vlada gospodarstva v resnici ne podpira, po njenih besedah dokazuje tudi stanje na energetskem področju, kjer je že tako visoke cene elektrike še zvišala sprememba metodologije pri omrežnini. "Bojimo se, da gre v Sloveniji za tiho ugašanje industrije. Pred očmi se nam dogaja deindustrializacija," je opozorila.

Analiza GZS-ja je pokazala, da bodo zaposleni z minimalno plačo zaradi uvedenih dodatnih davkov in prispevkov v obdobju od leta 2023 do 2026 izgubili skupno 2100 evrov neto. Zaposleni s povprečno plačo bodo izgubili 3600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa 5200 evrov neto.

Kot je ob tem opozoril glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc, je aktualna vlada s spremembo zakona o dohodnini ter uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka občutno povečala davčni primež. V obdobju med letoma 2023 in 2026 naj bi se po izračunih zbornice pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa za dve odstotni točki.

Na GZS-ju se bojijo možnosti novih socialnih prispevkov

V GZS-ju zato med drugim predlagajo samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače, ukinitev petega dohodninskega razreda ter razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Predlagajo tudi zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za eno leto, uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače, okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru in vzpostavitev tretjega stebra po zgledu varčevalnih računov, kjer dolgoročno varčevanje ni obdavčeno.

Po oceni GZS-ja bi z uveljavitvijo takšne razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo že letos zagotovili dodatnih 112 evrov, prihodnje leto pa dodatnih 400 evrov. S tem bi davčni primež letos znižali za 1,1 odstotne točke, prihodnje leto pa za 1,3 odstotne točke. Povprečna plača v Sloveniji je bila glede na davčne obremenitve leta 2023 na sedmem mestu med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), saj je na socialne prispevke in dohodnino odpadlo dobrih 43 odstotkov celotnih stroškov dela, so poudarili. V desetletju do leta 2023 se je ta obremenitev povečala za eno odstotno točko, medtem ko je v povprečju OECD upadla. "Visok davčni primež negativno vpliva na delovno aktivnost in konkurenčnost, zato se v večini držav OECD-ja sčasoma znižuje," so izpostavili.

Kot je opozoril glavni izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček, se je z letošnjim letom tudi podaljšalo obdobje kritja nadomestila pri bolezninah v breme delodajalca z 20 na 30 dni, dodatno je bila uveljavljena omejitev najvišjega bolniškega nadomestila. Poslabšala se je tudi davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev. Letos se je prav tako zvišal davek na dodano vrednost za sladke pijače.

Na GZS-ju se ob tem po njegovih besedah bojijo možnosti novih socialnih prispevkov, ki bi lahko davčni primež še dodatno povečali. Pri tem je med drugim izpostavil možnost izenačitve prispevnih stopenj pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter možnost obveznega drugega pokojninskega stebra. "Če pogledamo širšo gospodarsko sliko, je jasno, da je obremenitev vedno več. Na razbremenitve, ki jih je vlada obljubljala že ob začetku mandata, pa še kar čakamo," je dodal.