Menijo namreč, da je vlada v odnosu do sindikatov javnega sektorja "popustljiva, napačno računajoč, da bo manjkajočo luknjo lažje zapolnila z dodatno obremenitvijo gospodarstva kot z vztrajanjem pri svojih stališčih".

"Vlada s tem v prvem koraku otežuje življenje podjetjem, a v drugem tudi sama sebi. Podjetja ne blefirajo, ko opozarjajo, da bodo morala krčiti delovna mesta. Poleg tega v tako nestabilnem okolju podjetja nimajo interesa ne zaposlovati ne vlagati v dolgoročne naložbe, to pa je scenarij, ki ne pelje v rast," je poudarila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.

Menedžerji pričakujejo, da bo novi gospodarski minister uspešen v prepričevanju vlade, zakaj so napovedani ukrepi škodljivi za Slovenijo, in bo prispeval k oblikovanju gospodarstvu spodbudnega okolja. Glede na njegovo dobro poznavanje razmer v gospodarstvu sicer upravni odbor ocenjuje, da je prava oseba na pravem mestu za tako veliko nalogo, so še dodali v združenju.

Kako se bodo odločile druge delodajalske organizacije?
Do zdaj je sicer pogajanja o socialnem sporazumu zapustil le GZS, a kot kaže, bi ji lahko sledila še kakšna druga delodajalska organizacija.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je dejal, da je GZS odreagiral, še preden so imeli pravo razprave o novih obremenitvah in da zato preostale zbornice za zdaj ostajajo v pogajanjih, a če bo vlada resnično želela obremeniti gospodarstvo z novimi davki in prispevki, namesto da bi jih znižala, se bo tudi OZS pridružil zahtevam GZS-ja in izstopil iz pogajanj o socialnem sporazumu.

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pa niso tako konkretni. Generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole je opozoril le, da je sprejem socialnega sporazuma zahteva Evropske komisije. "Moramo se zavedati, kaj bo pomenilo, kakšne bodo posledice, če tega sporazuma ne bomo sprejeli," je posvaril. Sam ima za zdaj mandat, da se pogaja do konca decembra, o morebitnem umiku iz pogajanj bo nato odločal upravni odbor ZDS-ja.

Cerar vztraja, da mora vsak nekaj prispevati
Premier Miro Cerar je medtem ocenil, da je protest GZS-ja do neke mere lahko razumljiv, tako kot so razumljivi protesti nekaterih drugih partnerjev - sindikatov, študentov. "Treba pa je razumeti, da mora vsak nekaj prispevati, da se država finančno konsolidira," je dodal.

V tej situaciji so sindikati javnega sektorja po njegovih besedah pokazali zadostno mero razuma in sklenili sporazum, prav tako študenti in do neke mere občine. "Zdaj bo moralo tudi gospodarstvo dati svoj delež, da bomo vsi skupaj lahko potegnili pozitivne učinke," je pristavil.

Prepričani, da je gospodarstvo prispevalo že preveč
V GZS-ju pa so to izjavo obžalovali. "Sodimo, da je predsednik vlade s tem pokazal, da ne obravnava vseh v državi z enakimi vatli," so zapisali.

Poudarili so namreč, da so vlade v zadnjih dveh letih med drugim dodatno obremenile gospodarstvo z višjimi obremenitvami različnih oblik dela, ne da bi pri tem hkrati razbremenilo redna delovna razmerja, višjim davkom na dodano vrednost in višjimi trošarinami na energente.

"Mislim, da gospodarstvo vsak dan prispeva. Ob tem, da ima dodatne obremenitve in zmanjšan obseg dela. Mi se resnično vsak dan ukvarjamo s preživetjem," so prepričani tudi v OZS-ju, kjer se sprašujejo, kaj bi jim predsednik vlade sploh še vzel.

"Mislim pa, da je to izjavo dal v nekem afektu, da ni bila premišljena," je sicer dodal predsednik Branko Meh.