Slovensko gospodarstvo se tako kot celotno evropsko spopada z izjemno rastjo cen energentov, pomanjkanjem in cenovno težje dostopnimi surovinami, prekinjanjem dobavnih verig ter podaljševanjem dobavnih rokov, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo neto minimalna plača ob uskladitvi z medletno decembrsko inflacijo zaradi učinkov sprememb novele zakona o dohodnini še za okoli dve odstotni točki višja od inflacije.

Takšen dvig glede na navedene okoliščine po njihovem prepričanju ni ustrezen. "V konkurenčnih evropskih gospodarstvih so zelo zadržani celo do dvigov v vrednosti lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in tem daljše obdobje nadpovprečne (nad dvema odstotkoma) rasti cen v gospodarstvu," so poudarili.

Sorodna novica Mesec: Prihodnje leto bo minimalna plača višja za 100 evrov neto

Glede na to, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin, uskladitev minimalne plače z višjim odstotkom od letne inflacije ni potrebna, so poudarili in dodali, da je višina minimalne plače po kupni moči v Sloveniji med državami, ki imajo ta institut, že zdaj sedma najvišja.

"V zadnjih 10 letih se je minimalna bruto plača v Sloveniji povečala za 310 evrov, srednja (mediana) sprememba med državami EU-ja pa znaša 305 evrov. V tej spremembi za Slovenijo ni upoštevana sprememba, ki izhaja iz izločitve vseh dodatkov (obračunajo se od osnovne plače) iz minimalne plače, ki je nastala v tem obdobju," so dodali. Poudarili so še, da ima Slovenija med vsemi državami EU-ja najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo, saj minimalna plača znaša 55 odstotkov povprečne plače.

Slovenija je tudi na prvem mestu po deležu zaposlenih, ki prejmejo dohodek, nižji od 105 odstotkov minimalne plače, kar je torej le nekoliko več od minimalne plače, so izpostavili. "Takšen dohodek prejme 15 odstotkov vseh zaposlenih, kar pomeni visoko plačno kompresijo, ki deluje negativno na produktivnost dela oz. motivacijo zaposlenih v kolektivih," so posvarili. Poleg tega je stopnja revščine v Sloveniji po njihovih navedbah trikrat nižja kot v povprečju EU-ja.

GZS opozarja na dolgoročen vpliv na konkurenčnost gospodarstva

"Ključni namen minimalne plače ni opravljati vloge socialnega korektiva. Temu so namenjeni ukrepi socialne politike, ki se financirajo iz integralnega proračuna," poudarjajo na GZS-ju. Ob tem opozarjajo, da je treba biti pri zviševanju minimalne plače posebej pozoren, ker vpliva na "dolgoročno konkurenčnost gospodarstva in ekonomiko delovnih mest s podpovprečno dodano vrednostjo, ki so zelo podvržena cenovnemu pritisku mednarodne konkurence".

Minister za delo Luka Mesec je decembra napovedal najvišji skok minimalne plače v zadnjem desetletju. Potem ko je v preteklem letu znašala 778 evrov neto, bo letos okoli 100 evrov višja. Kot je pojasnil, ta dvig predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, letne inflacije v decembru in nove davčne zakonodaje.

Glede na prvo oceno državnega statističnega urada iz 30. decembra je bila medletna inflacija decembra 10,3-odstotna, končni podatki pa bodo znani ta petek. Po tistem bo znan tudi končni znesek uskladitve.