Češki proizvajalec avtomobilov Škoda, ki spada pod Volkswagen Group, je vsaj za teden dni ustavil proizvodnjo vozil v eni izmed svojih tovarn. Po poročanju Televizije Slovenija jim namreč primanjkuje delov, ki bi jih morali dobiti iz Slovenije, vendar jih zaradi posledic avgustovskih poplav niso. Pri Škodi se ob tem bojijo, da bodo morali zaustaviti tudi svojo glavno tovarno.

Na avtomobilsko industrijo vpliva predvsem ustavitev proizvodnje v podjetju KLS Ljubno, ki s svojimi izdelki zalaga več kot 80 odstotkov podjetij na evropskem avtomobilskem trgu. Ker proizvodnja pri njih stoji, je konec avgusta delovanje za več tednov med drugim ustavila tudi Volkswagnova tovarna na Portugalskem.

Kot je ob tem v pogovoru za STA poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, je poleg finančne povrnitve škode, ki so jo utrpela podjetja, zato ključen tudi ponovni zagon proizvodnje. "Problem je to, kar se npr. dogaja KLS-ju Ljubno. Zaradi tovarne v Sloveniji stoji evropska avtomobilska industrija. Zato moramo narediti vse, da KLS čim prej zažene svoje stroje," je poudaril. Čimprejšnji ponovni zagon je ključen za to, da podjetja ohranijo kupce.

Sorodna novica Volkswagen po poplavah v KLS Ljubno zmanjšal proizvodnjo tudi v Wolfsburgu

Minister ob tem pričakuje, da bo naravna katastrofa vplivala tudi na bruto domači proizvod (BDP), saj je bilo med drugim prizadetih veliko podjetij, tudi izvoznikov, posledice so v celotnih nabavnih verigah, turistične destinacije so bile prizadele na vrhuncu sezone. Se bodo pa na drugi strani pozitivno odrazile investicije v obnovo, gradbeništvo pa ima številne multiplikativne učinke, je dodal.

Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi poplav manj privlačna za tuje investicije, je dejal, da so zaradi poplav, požarov, potresov prizadete številne države. Je pa treba, je dodal, proučiti, ali imajo podjetja, ki so zelo pomembna npr. za avtomobilsko industrijo in so pomembni izvozniki, prostore na poplavnih območjih in ali bi jih bilo treba preseliti.

Celoten obseg škode, ki so jo ujme povzročile v gospodarstvu, še ni znan

Vlogo za 10-odstotno predplačilo povrnitve dela škode na strojih in opremi v poplavah je sicer oddalo nekaj manj kot 800 podjetij in drugih gospodarskih subjektov, ki so prijavili za približno 330 milijonov evrov škode.

Kdaj bodo prizadeti dobili denar, minister še ne more natančno napovedati, poudarja pa, da je treba pomoč zagotoviti čim prej. "Želeli bi si, da nas državna birokracija, ki je včasih zahtevna, ne ovira pri izplačilih, ker se mi zdi ključno, da damo gospodarstvu predplačila v najkrajšem možnem času," je dejal.

Sorodna novica Proizvodnja v KLS-ju Ljubno še vedno stoji, zaradi tega Volkswagen ustavil tovarno na Portugalskem

Celotna slika škode v poplavah bi lahko bila znana, potem ko bodo škodo prijavili tudi oškodovanci iz gospodarstva, ki ne potrebujejo predplačila. Rok za prijavo teh je 20. september.

Predplačila bodo sicer temeljila na oceni škode oškodovancev samih, vendar pa bodo morala v nadaljevanju podjetja dokazati dejansko škodo s cenilnimi zapisniki za škodo na strojih, opremi in zalogah ter s potrdili pooblaščenih računovodij za izpad prihodka. Enako velja za povračila škode, ki bodo na voljo v nadaljevanju, v višini 50 oz. 60 odstotkov škode, kamor se vštevajo tudi že prejeta predplačila.