Posledično so delo izgubili ali ga poiskali drugje tudi mnogi turistični delavci, ki so sicer med najpomembnejšimi dejavniki uspešnosti turistične panoge. "Žal smo v tej realnosti izgubili ogromno izjemno usposobljenega kadra, ki je v turizmu alfa in omega kakovostne turistične ponudbe. To pa je malce grenka realnost, s katero se bomo morali soočati in jo kar se da uspešno reševati. Ni namreč problem v infrastrukturi – hoteli in plaže so ostali tam, kjer so bili – le dobre in prijazne turistične delavce bo zelo težko pridobiti nazaj ali jih nadomestiti," je za MMC povedal Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije.

Država je turizmu skušala pomagati s t. i. turističnimi boni, ki jih je izdala dvakrat. Tisti za leto 2020 so veljali le za uporabo prenočitvenih zmogljivosti (z zajtrkom ali brez), tiste za leto 2021 pa je mogoče izkoristiti na širšem področju, tudi v gostinstvu in kulturnih ustanovah.

Turistični boni reševali zaposlitve

Ali so torej turistični boni rešili slovenski turizem v času pandemije?
"Vsekakor," pravi Pavle Hevka, "turistični boni so ogromno prispevali k ohranjanju turistične ponudbe, je pa res, da so jih ljudje uporabili predvsem v znanih turističnih krajih. To niti ni napačno, saj je v teh krajih skoncentrirane največ turistične ponudbe in infrastrukture, ki jo je treba vzdrževati in obnavljati, hkrati pa je tam največ zaposlenih v turistični panogi, katerih obstoj je bilo treba reševati. In to nalogo so turistični boni doslej dobro opravili." Tako so imeli turistični boni po besedah Hevke zelo pomembno vlogo pri ohranjanju delovnih mest v turizmu.

Da so bili pomembni za ohranitev panoge, se strinjajo tudi v Slovenski turistični organizaciji, kjer pravijo, da so slovenski turisti tako delno nadomestili velik izpad tujih turistov v letih 2020 in 2021. V rekordnem turističnem letu 2019 (torej pred pandemijo) je razmerje med domačimi in tujimi gosti znašalo 27 odstotkov domačih in 73 odstotkov tujih, medtem ko je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ko je bil zaradi cepljenj in sproščanj uveden pogoj PCT, razmerje 54:46 odstotkov v korist domačih gostov.

Kako bo brez bonov na počitnice šel manj premožen del prebivalcev?

Pozitivna stran turističnih bonov je bila tudi ta, da so si počitnice lahko privoščili tudi tisti, ki si jih sicer, zaradi slabe finančne situacije, morda ne bi mogli. Bodo te skupine državljanov v prihodnosti lahko spet šle na dopust? "Jasno je, da prenizke plače žal ne omogočajo uživanja morda nekoliko predragih turističnih storitev, zato bi bilo treba razmisliti tudi o vrsti turistične ponudbe, ki smo jo nekoč že dobro poznali, pa po osamosvojitvi zanjo nismo kaj dosti skrbeli oziroma smo jo celo uničili ali razprodali. Govorim o sindikalnem turizmu. Dobro počutje prebivalcev, tudi tistih z nižjimi dohodki, zagotavlja mir, razvoj in rast cele države, kar je pomemben podatek," o rešitvi razmišlja Hevka.

Realno oceno o vplivu pandemije na vedenje turistov je za zdaj, ko pandemija še traja, težko podati. Vendar pa posledice v Sloveniji niso bile tako hude, kot bi pričakovali glede na bolj in manj stroge ukrepe med epidemijo, kar je verjetno pripisati prav izdaji turističnih bonov, še dodaja.

Pandemija kot razlog za razmislek

Pandemija je turizem prisilila, da se je ustavil, in mu dala možnost, da preizpraša svoje cilje za prihodnost. Kako bo po pandemiji? Se bodo najbolj zaželene turistične destinacije (spet) obrnile k množičnemu turizmu, da bi nadomestile izpad? Bo v ospredju slovenski gost?

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma, ki se sicer v letos izteka, si je zastavila trajnostne, zelene cilje. Slovenijo vidi kot butično destinacijo za "petzvezdična doživetja" in meri na zahtevne obiskovalce. Kot pravijo v Slovenski turistični organizaciji (STO), ta vizija ostaja nespremenjena, jo bodo pa še nadgrajevali posebej v povezavi z dobrim položajem vodilne destinacije na področju udejanjanja trajnostnega razvoja, ki si ga je država prislužila v zadnjih letih.

Poudarjajo predvsem digitalno preobrazbo turizma, ki gostu omogoča tudi, da si svoje cilje ogleda in načrtuje na spletu in kot (pozitiven) vpliv pandemije poudarjajo razvoj trajnostnega, odpornega in bolj vključujočega turizma. S tem se strinja tudi Hevka iz Turistične zveze Slovenije, ki pravi, da se bo treba po koncu pandemije usmeriti predvsem v nove turistične proizvode in storitve, ki bodo poudarile butičnost, raznolikost in pestrost slovenske turistične ponudbe. "V njej poleg vseh profesionalnih akterjev močno vlogo igrajo tudi turistična društva po vsej Sloveniji, v katerih neutrudno delajo prostovoljci – zanesenjaki, ki z minimalnimi sredstvi ali celo zastonj delajo čudeže v uvajanju novih zamisli v našo turistično ponudbo," še dodaja Hevka. V nasprotnem primeru pa bo treba nekako (so)bivati z epidemijo, še razmišlja.

Raztresene, nepovezane zgodbe ne bodo delovale

Do sprememb mora priti, je prepričan Hevka, saj je nemogoče pričakovati, da bodo tako domači kot tuji turisti prihajali samo na ogled naravnih in zgodovinskih znamenitosti, ki so "raztresene, nepovezane in brez neke zgodbe, namesto da bi jih povezali v celovit turistični šopek, ki bi bil sicer sposoben nuditi celovito ponudbo in zaobjeti doživetja, ki vključujejo vse. Seveda se je treba potruditi in povezovati ne glede na zasebne interese posameznikov. Že od nekdaj velja, da skupaj lahko dosežemo več kot posamezniki, zato je naravna pot do boljše in kakovostnejše turistične ponudbe predvsem v medsebojnem povezovanju in ustvarjanju zgodb, ki bodo "držale vodo". Turistom je treba namreč ponuditi nekaj, česar jim druge države ne morejo".

(Le) domači gostje ne bodo (več) dovolj

Ali lahko slovenski turizem tudi naprej še vedno rešujejo (le) domači gostje? Leti 2020 in 2021 sta pokazali, da so domači gostje, ob podpori turističnih bonov, lahko zelo močan dejavnik, ki je sposoben glavnino turistične ponudbe obdržati nad vodo. Vprašanje pa je, kako ta vpliv doseči brez bonov. Hevka meni, da bi bilo, če bi računali le na domačega gosta, turistično ponudbo težko obdržali na ravni, do katere se je razvila, hkrati pa brez prihodov gostov iz tujine ne bi mogli napredovati pri vlaganju v novo ponudbo in storitve. Se pa na srečo tuji turisti že vračajo v Slovenijo.

Kam? V zeleno, trajnostno in odgovorno smer

V katero smer se bo torej v prihodnosti razvijal slovenski turizem? Tako slovenska turistična strategija kot ponudniki turističnih doživetij in storitev govorijo o zelenem, trajnostnem, odgovornem turizmu, ki je koristen tako za gospodarstvo kot tudi za lokalno skupnost in seveda goste. Ta vizija je že del veljavne turistične strategije, v prihodnosti pa naj bi jo še nadgrajevali.

Nevarnosti čezmernega turizma

Vendar pa so najbolj znane destinacije pogosto tudi najbolj oblegane, kar vodi v veliko (pre)obremenjenost infrastrukture (poraba vode, energije …) in povečano količino nastajanja odpadkov. Tudi v času zaprtja, ko je turizem računal le na slovenskega gosta, so bili najbolj priljubljeni turistični kraji polni počitnikarjev, ki jih je bilo ponekod toliko, da ni bilo mogoče najti proste postelje. V tem smislu bi lahko že govorili o preobremenjenosti.

Pridejo, pofotografirajo, pojedo in odidejo. Smeti pa pustijo.

Kaj takšna preobremenjenost pomeni za okolje? "Nič dobrega, a nič novega," pravi Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. "Nekatere destinacije so bile preobremenjene že prej. V krajih, ki so čezmerno obremenjeni s turisti, prihaja do odpora celo med krajani samimi, čeprav mnogim od njih turistična dejavnost pomeni preživetje. Večina se mora namreč spopadati z neznosnimi prometnimi razmerami, poslabšano kakovostjo zraka, vsakodnevni opravki, kot so nakupovanje, obisk pošte ali banke, pa vzamejo veliko več časa. Po navadi so najbolj oblegani kraji polni enodnevnih turistov, ki tja pridejo, naredijo nekaj fotografij, kaj pojejo in odidejo, za sabo pa pustijo kopice odpadkov," še dodaja.

Za zeleni turizem se mora odločiti vsa država, ne le njeni deli

Da je preobremenjenost nekaterih turističnih krajev lahko problematična, se strinja tudi Pavle Hevka iz ZTD-a, ki pravi, da Slovenija vse manj prenaša množični turizem, zato je treba turistično ponudbo preoblikovati tako, da bo razbremenila "preveč razvpite" kraje in turiste popeljala tudi drugam, v bolj skrite in še neznane kotičke Slovenije.

"Trajnostno, zeleno in okoljsko usmeritev je treba vzeti za svojo v vseh segmentih turistične ponudbe, ker je nemogoče, na primer v mestih, ustvarjati kritične točke množičnega turizma in hkrati popolnoma zanemariti primestne in bolj ruralne destinacije, na katerih bi se šli "zeleni turizem". To preprosto ne gre in ne drži vode. Za zeleni turizem se mora odločiti država kot celota in v skladu s smernicami za uresničevanje takega načina turistične ponudbe delovati na vseh ravneh in na vseh destinacijah po Sloveniji," je jasen Hevka.

Na STO-ju pa rešitev za preobremenjenost nekaterih turističnih ciljev poleg razpršitve turističnih tokov po vsej državi, vidijo predvsem v desezonalizaciji turizma, torej v razvoju ponudbe, ki je zanimiva in privlačna vse leto. To pa vključuje tudi gastronomijo, aktivni oddih, športni turizem, produkte za dobro počutje in zdravje, pa mestni in kulturni turizem. STO tako Slovenijo promovira kot destinacijo za edinstvena doživetja skozi vse leto.

Na zeleno, trajnostno destinacijo ... z letalom?

Se pa pri promociji in izpostavljanju zelenega, okolju prijaznega turizma nekoliko pozablja na to, da mora gost – predvsem tuji – od nekod priti, kar najpogosteje pomeni uporabo letalskega prometa ali individualne prihode z avtomobili.

Na STO-ju vprašanja do okolja prijaznejšega potovanja ne naslavljajo, saj v odgovoru na vprašanje poudarjajo predvsem pomen dobre letalske povezanosti Slovenije, kar je bistveno predvsem za kongresni in poslovni turizem. Poudarjajo, da ima letalska povezljivost za vsako destinacijo oz. državo močan vpliv na prihod tujih turistov, velikega pomena pa je predvsem za prihod gostov iz bolj oddaljenih, čezmorskih trgov.

"Način potovanja je v zelenem turizmu že dolgo ena od glavnih tem in je zato tudi prisotnih več rešitev. Poleg spodbujanja lokalne in regionalne trajnostne javne mobilnosti se vedno več ponudnikov turističnih doživetij odloča za spodbujanje podobnih rešitev pri svojih gostih (promocija hoje, kolesarjenja). Vedno bolj je tudi na primer prisotno kompenziranje ogljičnega odtisa potovanj za turiste same, ponudnike in destinacije. To je dobrodošlo, ko gre za pokrivanje razlike do idealnega stanja, ki ostane po drugih ukrepih. Po drugi strani pa gre lahko za zeleno zavajanje, ko je kompenzacija uporabljena namesto ukrepov za zmanjšanje vpliva na okolje," opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.

Da se temu področju do zdaj ni nihče preveč posvečal, ker so pač vse poti, po katerih so predvsem tuji gostje prihajali v Slovenijo, učinkovito in uspešno delovale, pa priznava Pavle Hevka. Dodaja pa, da gre za področje, ki se mu bo treba posvetiti, in če želimo zanamcem zapustiti "kolikor toliko zdravo in neomadeževano bivalno okolje", poskrbeti za okoljsko manj obremenjujoče dostopanje turistov do Slovenije. A kako?

"Temu se bodo morali posvetiti tako državni organi kot tudi turistični ponudniki in turističnemu tržišču ponuditi udobne ter časovno in finančno ugodne načine prevoza. Med temi sta železniški potniški promet in množica spremljajočih podpornih storitev, ki bo takšnim turistom omogočila kar najmanj moteč način potovanja. Ne bi namreč rad videl, da starejši turisti, ki se bodo odločili za bivanje v Sloveniji in bodo k nam pripotovali z železnico, na koncu poti ne bi imeli nikogar, ki bi jim pomagal prenašati prtljago iz vagonov na lokalne električne avtobuse in od tam v namestitvene objekte," je pojasnil. Zato je treba verigo celovite prijazne ponudbe prevoza povezati od začetka do konca, kar pomeni tudi več zaposlitev na tem področju, za turiste pa zagotoviti prijazen in zabaven način potovanja, je še dodal.

Delovalo bo le, če bodo zadovoljni vsi

Vizija slovenskega turizma je torej trajnostni, zeleni in odgovorni turizem. Tak, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, pa tudi potrebe lokalnega gospodarstva in obiskovalcev. To pa pomeni, da se tudi v turističnih krajih upoštevajo načela varčnega ravnanja z viri, da se trudi za zmanjševanje količin odpadkov, skrbi za zaposlene in dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, poleg tega pa se posveti tudi učinkovitosti prevoza na destinacijo.

Odgovornost pa mora biti obojestranska. Tudi gostje se morajo vesti trajnostno. To lahko med drugim pomeni, da skrbijo za ločevanje svojih odpadkov, pijejo vodo iz pipe, in ne iz plastenk, ugašajo luči, ko zapustijo sobo, nakupujejo brez plastičnih vrečk, brisače uporabijo več kot le enkrat in si tudi med prehranjevanjem na krožnik naložijo le toliko, kolikor bodo pojedli.

Raziskave sicer kažejo, da bodo turisti vsaj še v prihodnjih letih previdnejši pri odločanju o tem, kam se bodo odpravili na počitnice. Iskali bodo manj obremenjene destinacije, ki so bližje domu, in pa butične nastanitve, ki nudijo dodatne dejavnosti, iskali pa bodo tudi individualna doživetja, najraje ob morju ali drugje v naravi. Iskali bodo kraje, ki jih bodo ocenili kot varne in za katere bodo prepričani, da se uspešno spopadajo s pandemijo. Pri odločanju za dopust pa bo zanje pomembna tudi prožna politika odpovedi potovanj, če se bodo razmere zaostrile.

Vse to so dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju trajnostnega, a uspešnega turizma v Sloveniji. Ta bo deloval le, če bodo zadovoljni vsi – turisti, lokalno okolje in gospodarstvo.