Dva meseca po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Ljubljanska banka in njena pravna naslednica Nova Ljubljanska banka deviznim varčevalcem v BiH-u ter na Hrvaškem vrniti denar, se je do sodbe uradno opredelila hrvaška vlada.

V besedilu, objavljenem na spletni strani vlade, ta hrvaške varčevalce Ljubljanske banke poziva, naj ne vlagajo zasebnih tožb in počakajo, na akcijski načrt o vračilu deviznih vlog, ki ga mora Slovenija pripraviti do 16. januarja.

Postopni dvig deviznih vlog ali nakup slovenskih obveznic?
Odvetnik hrvaških varčevalcev Milivoje Žugić, ki bi še vlagal tožbe, pojasnjuje, v kakšno smer bi lahko šla slovenska rešitev za povrnitev deviznih vlog: "Varčevalec bo imel verjetno možnost, da se odloči za postopni dvig deviznih vlog v prihodnjih 10 letih ali pa bo za ta denar lahko takoj kupil slovenske obveznice s petodstotno obrestno mero."

Žugić pravi, da naj bi bila Ljubljanska banka hrvaškim varčevalcem dolžna približno 130 milijonov evrov, brez obresti, kar bi lahko bil resen udarec za slovenske javne finance. A med Ljubljano in Zagrebom naj bi potekali neformalni pogovori o aneksu G sporazuma o sukcesiji, kar bi lahko Sloveniji nekoliko olajšal finančno breme. "Verjetno se tu pripravlja neka skupna platforma Hrvaške in Slovenije, kar posredno pomeni, da vprašanje deviznih vlog trenutno ne bo povsem v ospredju," meni Žugić.

Medtem niso napovedani novi procesi proti Ljubljanski banki pred hrvaškimi sodišči in zdi se, kot da obe strani čakata, kako se bo na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice z akcijskim načrtom januarja odzvala Slovenija.