trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko svet lahko "revnejši in nevarnejši".

Posledice trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko bi lahko občutila gospodinjstva, podjetja in širše gospodarstvo. "Trgovinska politika je odraz politike, politika v več državah pa ni ustaljena, kar bi lahko vodilo v nova tveganja," je zapisal Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih napovedih, poroča BBC.

IMF v najnovejši napovedi sicer pričakuje 3,7-odstotno rast globalnega BDP-ja za letos in naslednje leto, kar je 0,2 odstotne točke manj, kot je predvidevala julijska vmesna napoved, ko je bila 3,9-odstotna. Padec globalne rasti je tudi odraz napovedi počasnejše rasti v evroobmočju, pa tudi turbulence pri tržnih gospodarstvih v vzponu.

Posebno grožnjo predstavlja tudi nevarnost podnebnih sprememb. Vse države bi morale prav tako bolje pripraviti svojo delovno silo na tehnološke spremembe in poskrbeti, da bo rast bolj vključujoča, torej da jo bodo deležni različni dohodkovni in izobrazbeni sloji.

Najslabše za Nemčijo
Največji padec napovedane rasti med razvitimi državami je deležna Nemčija, ki ji IMF napoveduje 1,9-odstotno rast letos in v prihodnjem letu, to pa je za 0,3 oziroma 0,2 odstotne točke manj kot julija. Združenemu kraljestvu se letos obeta 1,4-odstotna krepitev BDP-ja, prihodnje leto pa 1,5-odstotna, Japonski 1,1- in 0,9-odstotna, Franciji po 1,6-odstotna, Italiji 1,2- in 1,0-odstotna, Španiji pa 2,7- in 2,2-odstotna.

IMF za sicer razvita gospodarstva letos napoveduje 2,4-odstotno rast, v 2019 pa 2,1-odstotno, kar je za 0,1-odstotne točke manj, kot je bilo predvideno v julijski napovedi. Za evroobmočje IMF napoveduje 2,0- oziroma 1,9-odstotno rast. Napoved za letos je glede na julij za evrske države za 0,2 odstotne točke nižja, za leto 2019 pa je nespremenjena.

Poziv k strukturnim reformam
IMF ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast še vedno visoka in da bo letos in prihodnje leto višja, kot je bila v povprečju v obdobju med letoma 2012 in 2016. Za tako imenovane razvijajoče se trge, ki skupaj z državami v razvoju predstavljajo 40 odstotkov svetovnega BDP-ja, pa IMF za letos in prihodnje leto napoveduje 4,7-odstotno rast, kar je za 0,2 oziroma 0,4 odstotka manj od julijske napovedi.

Razlog za to je, da je veliko gospodarstev doseglo polno zaposlenost ali pa je blizu nje. Skrbi glede deflacijske nevarnosti so se zmanjšale in IMF meni, da imajo politiki ravno zdaj izjemno priložnost, da povečajo odpornost gospodarstev svojih držav in izvedejo potrebne reforme za utrditev rasti.

Kitajski IMF letos napoveduje 6,6-odstotno rast, v letu 2019 pa 6,2-odstotno krepitev BDP-ja, Indiji 7,3- oziroma 7,4-odstotno, Braziliji 1,4- oziroma 2,4-odstotno, Mehiki 2,2- oziroma 2,5-odstotno ter Rusiji 1,7- oziroma 1,8-odstotno.

"Politike, ki v številnih ključnih gospodarstvih podpirajo rast, so nevzdržne na daljši rok," opozarja IMF in omenja davčne olajšave v ZDA, ki so še bolj okrepile ciklično konjunkturo, vendar pa se bo njihov učinek izpraznil in rast bo padla. IMF tako ZDA za letos napoveduje 2,9-odstotno rast BDP-ja, v prihodnjem letu pa 2,5-odstotno.

Prav tako na ZDA in nekatere druge države leti ugotovitev, da ob morebitnem obratu navzdol v konjunkturnem ciklu oziroma ob morebitni novi recesiji prihodnost ne bo rožnata, saj trenutno v nasprotju z obdobjem pred 10 leti ni več na voljo toliko orodij javnofinančne in denarne politike. IMF zato vztrajno poziva k izvedbi strukturnih reform in okrepitvi regulative v finančnem sektorju, Washington pa v času administracije predsednika Donalda Trumpa dejansko ubira obratno pot.

V zraku Nafta in brexit
ZDA povzročajo velike skrbi tudi zaradi carinskih politik Trumpove administracije. "Mehanizmi multilateralnega globalnega sodelovanja so pod velikim pritiskom in jih je treba utrditi," so prepričani v IMF-u, ki med drugim poudarja, da sta v veliki nevarnosti dva pomembna regionalna trgovinska sporazuma.

To je sporazum o prosti trgovini na območju Severne Amerike (Nafta), o spremembah katerega je bil dosežen dogovor med ZDA, Kanado in Mehiko, vendar ratifikacija sporazuma, ki se po novem imenuje USMCA, ostaja v zraku. Drugo pa je brexit oziroma vse tisto, kar izhod Združenega kraljestva iz EU-ja in enotnega evropskega trga prinaša.