Na statističnem uradu ugotavljajo, da so oktobrsko inflacijo oblikovala predvsem sezonska gibanja in dražji naftni derivati. Najbolj so se zvišale cene v skupinah obleka in obutev, stanovanje, gostinske in nastanitvene storitve ter prevoz.

Na nižjo skupno rast cen so vplivale pocenitve v skupinah rekreacija in kultura, hrana in brezalkoholne pijače, zdravje, alkoholne pijače in tobak ter stanovanjska oprema.

V Sloveniji se rast cen glede na primerljive lanske podatke umirja. Medtem ko je lani oktobrska inflacija v medletni primerjavi znašala 4,2 odstotka, je bila letos z 2,9 odstotka bistveno nižja.

Evroobmočje z višjo inflacijo
Napoved o inflaciji pa je sporočil tudi evropski statistični urad, po kateri naj bi se oktobrska inflacija v državah, ki so uvedle evro, s septembrskih 2,1 odstotka zvišala na 2,5 odstotka.

Čeprav gre za zdaj le za napoved, ki temelji na prvih informacijah o rasti cen, sta evropska komisarja za trgovino Pascal Lamy in za denarne zadeve Joaquin Almunia priznala, da je rast evropske inflacije že posledica visokih cen nafte. Kot sta še dejala, je večje negativne posledice za zdaj omejila visoka vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Slovenski potrošniki bolj zaupajo
Iz Eurostata so še sporočili, da sta Slovenija in Irska edini državi, v katerih so ta mesec namerili večjo rast zaupanja porabnikov. V drugih državah so bili potrošniki v gospodarskih napovedih bolj pesimistični.