Irska vlada bo triletni program pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada končala brez previdnostnega posojila, kar pomeni, da bo v prihodnje prosta vseh omejitev, sicer vezanih na mednarodno pomoč.

Izhod iz programa je pomemben mejnik, nikakor pa še ne pomeni konca poti do gospodarskega okrevanja, je dejal irski finančni minister Michael Noonan. Ob tem je pohvalil potrpljenje Ircev, a dodal, da bo treba ohraniti sedanje politike.

Dublin je EU in IMF za pomoč zaprosil konec leta 2010, potem ko je svetovna finančna kriza leta 2008 močno prizadela irski nepremičninski trg, banke in trg dela.

Vzorna članica
Rešilni sveženj je bil vreden 85 milijard evrov, v zameno pa je morala država privoliti v stroge varčevalne ukrepe. Irska je izvedla obsežne strukturne reforme, dosegla fiskalne cilje in spodbudila zaposlovanje. Med članicami območja evra, ki so zaprosile za finančno pomoč, velja za najvzornejšo.

Država, ki po izvedenih reformah šteje manj bank - poleg tega pa so te manjše -, ima sicer trenutno na sekundarnem obvezniškem trgu nižje obresti. Zahtevan donos na irske državne desetletne obveznice je 3,5-odstoten, potem ko je bil v času najhujših težav 14,5-odstoten.

Brezposelnost je bila septembra 12,9-odstotna, kar predstavlja najnižjo raven po letu 2009, rast irskega BDP-ja pa naj bi bila prihodnje leto 1,8-odstotna.

Poleg Irske so finančno pomoč prejeli še Ciper, Grčija in Portugalska. Španija je medtem vključena v poseben program pomoči za sanacijo bank.