"Ameriški predsednik je včeraj napovedal trgovinsko vojno svetu, napovedal je, da bo s 5. aprilom uvedel najmanj 10-odstotne carine na uvoz vseh izdelkov iz vseh držav, pri čemer je predstavil tudi koncept vzajemnih carin, ki naj bi ga uveljavil 9. aprila," je v izjavi za javnost pogled Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na Trumpove carine predstavil glavni ekonomist in vodja analitskega centra Bojan Ivanc.

Po Ivančevih besedah vzajemne carine pomenijo, da bodo države, s katerimi imajo ZDA zelo velik trgovinski primanjkljaj v blagovni menjavi, deležne zelo visokih dvigov carin na uvoz blaga iz teh držav. "To konkretno pomeni, da bi bile recimo iz določenih držav, od katerih so ZDA močno uvozno odvisne, če damo primer Vietnama, te carine pri približno dobrih 40 odstotkih, pri čemer so dejansko zadevo predstavili zelo piarovsko, sama carina je namreč izračunana kot dejansko razlika med uvozom in izvozom," je pojasnil. Ker pa so po njegovih besedah ugotovili, da bi bile v tem primeru carine pri določenih izdelkih iz določenih držav celo višje od 90 odstotkov, so se odločili, da bodo uveljavili zgolj polovičko.

Uvedbo takšnih carin po njegovih besedah zelo težko utemeljiti s strokovnimi argumenti. "Temeljijo na neki psevdoekonomski znanosti, ne na znanstveno-strokovnem pristopu," je dejal.

Slovenska podjetja so bolj kot od ameriškega odvisna od evropskega trga, zato je zanje pomembneje, ali bo Evropa povečala javne izdatke za infrastrukturo in obrambo, je med izjavo za javnost opozoril Ivanc.

Jože P. Damijan: Neposredni učinki na Slovenijo bodo majhni

Kako bodo carine udarile po slovenskem gospodarstvu? "Uvedba novih ameriških carin bo imela določene posledice za slovensko gospodarstvo, vendar ne pričakujem velikih neposrednih učinkov. Izvoz v ZDA predstavlja z 922 milijoni v 2024 manj kot 1,5 odstotka slovenskega izvoza (61,5 milijarde evrov), zato bodo neposredni učinki carin razmeroma nizki razen za nekatera podjetja. Večji bodo posredni negativni učinki zaradi vpetosti slovenskih podjetij v tuje dobaviteljske verige, predvsem v avtomobilsko," je za MMC pojasnil ekonomist Jože P. Damijan.

Modelske ocene z modelom, ki vključuje večino svetovnega gospodarstva, po njegovih besedah kažejo, da bodo skupni učinki na slovenski BDP in izvoz dokaj majhni.

Sorodna novica Trump svojo uvedbo carin označil za "enega najpomembnejših dni v ameriški zgodovini"

Katera slovenska podjetja bodo najbolj na tnalu?

"Med najbolj izpostavljenimi slovenskimi podjetji sta Slovenska industrija jekla (SIJ) in Impol. SIJ je lani v ZDA izvozil za približno 80 milijonov evrov jekla, medtem ko je Impol zmanjšal svojo izpostavljenost in zdaj v ZDA ustvari le še 3,5 odstotka celotnih prihodkov. Nekoliko bi lahko bila prizadeta tudi podjetja, ki proizvajajo električne aparate, če seveda povišanih cen ne bodo mogla prevaliti na ameriške potrošnike," je odgovoril Damijan. Določeni posredni negativni učinki bodo po njegovih besedah tudi pri dobaviteljih predvsem za nemško avtomobilsko industrijo.

"Seveda predvsem ob predpostavki, da novih carin ne bo mogoče prevaliti na ameriške kupce in da bodo carine na avtomobile iz Evrope zmanjšale uvoz teh avtomobilov v ZDA," je sklenil Damijan.

Kako bo carine na lastni koži občutil povprečen prebivalec Slovenije? Kdo bo najbolj prizadet?

"Slovenija ne samo, da malo izvaža v ZDA, tudi malo uvaža iz ZDA (običajno manj kot izvaža), zato tudi v primeru povračilnih carin pomembnih negativnih učinkov tudi v primeru povračilnih carin ni pričakovati. Negativne učinke na zvišanje cen je mogoče pričakovati le pri uvozu denimo ameriških avtomobilov in motociklov, vendar je tega zelo malo. Večje negativne cenovne učinke je mogoče pričakovati pri cenah storitev ameriških tehnoloških podjetij, če se bo Evropska komisija odločila uvesti dodatne omejitve oziroma davke pri prodaji teh storitev v Evropi. Gre za storitve Amazona, Googla, Microsofta in nekaterih drugih tehnoloških podjetij," je še za MMC pojasnil Damijan.

Kako bi morala ukrepati slovenska politika?

"Slovenska vlada nima veliko možnosti ukrepanja, ker je zunanjetrgovinska politika v domeni EU-ja kot celote oziroma Evropske komisije v njenem imenu. Naša vlada lahko zgolj predlaga določene ukrepe Evropski komisiji in za podjetja, ki bodo bolj prizadeta, uvede določene korektivne ukrepe, denimo spodbude za prestrukturiranje izvoza v druge države," je Damijan navedel, kaj lahko stori slovenska vlada.

Kako bi morali ukrepati v Bruslju?

"ZDA so neposredno razmeroma majhen izvoznik izdelkov v Evropo, ker so ameriška podjetja svojo proizvodnjo večinoma prenesla v Azijo ali Latinsko Ameriko, pa tudi v Evropo (Tesla je v Nemčiji, Microsoft na Irskem itd.). Evropska komisija mora že zaradi vzajemnosti in v okviru pravil WTO-ja (Svetovne trgovinske organizacije) uvesti povračilne ukrepe na ameriški uvoz, in sicer v enaki vrednosti, kot bo prizadet evropski izvoz v ZDA," je Damijan prepričan, da bi Evropska komisija morala uvesti povračilne ukrepe.

"Pomembnejši pa bodo protiukrepi na drugih področjih, ki niso neposredno povezani s trgovino z izdelki. Komisija mora "udariti" s povračilnimi ukrepi predvsem tam, kjer ameriško gospodarstvo najbolj boli. Gre predvsem za omejitev dostopa ameriških finančnih in tehnoloških podjetij na trg EU-ja. Tukaj govorimo o sprožitvi postopkov glede ugotavljanja morebitne zlorabe tržne moči, zahteve po plačilih glob in o uvedbi posebnega prodajnega davka na prodajo storitev ameriških tehnoloških podjetij v Evropi. Hkrati je treba uvesti postopke proti tem podjetjem glede izogibanja plačevanju davkov s svojimi podružnicami v nekaterih evropskih davčnih oazah (Irska, Luksemburg, Nizozemska)," je sklenil odgovor Damijan.

Ivanc: EU ne bo padel v recesijo

Za EU velja, da bi bile uveljavljene vzajemne carine v vrednosti 20 odstotkov. "EU je lani v ZDA izvozil za 530 milijard evrov blaga, to predstavlja približno tri odstotke našega bruto domačega proizvoda, z vidika dodane vrednosti je ta delež verjetno blizu 1,5 odstotka, tako da z makroekonomskega vidika to ne pomeni, da bi zaradi teh učinkov padli v neko recesijo," je Ivanc pojasnil na novinarski konferenci in dodal, da je eden od pristopov pogajanja z ZDA za nižje carine ali izvzetje, druga možnost pa je, da bi EU dejansko odgovoril na enak način z uvedbo carin na izdelke ali pa kar vse izdelke iz ZDA.

Po Ivančevih besedah je glavna težava v tem, da ima precej evropskih multinacionalk proizvodnjo po vsem svetu, kar zagotavlja nizke stroške proizvodnje in posledično nizke cene izdelkov. Vrtoglave carine med državami bodo ceno teh izdelkov dvignile. "Carine, ki so bile uveljavljene do določenih držav, škodujejo tudi ameriškim multinacionalkam, ker veliko ameriških multinacionalk v Aziji kupuje določene izdelke oziroma jih proizvaja, če damo primer Nike," je navedel in dodal, da se posledice že kažejo na delniških trgih, kjer se pričakuje, da bodo vsa ta podjetja utrpela padec dobičkonosnosti.

Izziv za Evropo bi po njegovih besedah lahko predstavljal predvsem močno povečan uvoz iz Azije, za katero je za ZDA drugi najpomembnejši trg. Zato bo morala morda tudi Evropa sčasoma poseči po določenih carinah, da bi zaščitila proizvodnjo na evropskih tleh. Če bi se te carine nato prelile v končne cene za potrošnike, pa bi to znova spodbudilo inflacijo, je opozoril.

Po njegovem mnenju se Evropska komisija ne bo odzvala z grožnjo univerzalnih carin, tvegala pa bi tudi, če bi ocarinila posamezne skupine izdelkov. "Evropska politika je pred kar velikim izzivom. Na drugi strani pri evropski civilni družbi vidimo, da ji ni vseeno, saj izvaja selektivne bojkote ameriških izdelkov," je dejal.

Evropska komisija bi morala po njegovem mnenju v odzivu na carine izpostaviti velik presežek, ki ga ZDA ustvarjajo pri izvozu storitev. Ameriški tehnološki velikani namreč v Evropi ustvarjajo visoke dobičke. "Tudi mi imamo torej gospodarsko gledano precej močne argumente," je dejal.

Se bo EU uklonil ZDA glede standardov?

Trumpova administracija trgovinskim partnericam ZDA očita tudi, da ameriškim podjetjem z uvajanjem višjih standardov postavljajo številne ovire. Kot je poudaril Ivanc, se je treba glede tega vprašati, ali je ameriški trg za Evropo res tako pomemben, da bi privolila v poenotenje z ameriškimi standardi.

EU s standardi namreč ščiti domačo proizvodnjo in od tujih proizvajalcev zahteva prilagoditve. "Vendar pa to ni diskriminacija, temveč morajo tuji proizvajalci le upoštevati naša pravila igre," je dejal. To je po njegovih besedah pomembno tudi z varnostnega vidika.

Dolenc: Carine bodo škodovale tudi ZDA

Carine na uvoz z vsega sveta, ki jih je v sredo napovedal ameriški predsednik Donald Trump, nikakor niso dobra novica niti za Evropo niti za širše območje, je ob robu konference Oživljanje naložb za trajnostno prihodnost v Ljubljani ocenil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, ki trenutno opravlja dolžnosti guvernerja. Dolgoročno bodo carine po njegovih ocenah škodovale tudi ZDA, je poročal STA.

"Konkretnih posledic carin še ne moremo napovedati. Vsi naši modeli namreč temeljijo na podatkih iz bližnje preteklosti, ko teh ukrepov v svetu pravzaprav ni bilo. Tako velikemu valu protekcionističnih ukrepov smo bili nazadnje priča pred drugo svetovno vojno. Dejstvo pa je, da protekcionistični ukrepi ne morejo pozitivno vplivati na gospodarsko rast," je dejal.

EU bi se moral po njegovih besedah na carine odzvati zelo premišljeno, tudi po diplomatski poti. Ali bi lahko centralne banke zaradi carin dodatno znižale obrestne mere, ni želel špekulirati. "Kot centralna banka skrbimo za stabilnost cen, to je naš osnovni mandat," je dejal Dolenc.

Učinki carin na inflacijo po njegovih besedah še niso povsem jasni. Po eni strani bi jo res lahko zvišali, po drugi strani pa bi lahko nižja gospodarska rast inflacijsko krivuljo obrnila navzdol. "Kakšen bo končni učinek, ne vemo, in to je ključno, kar bomo upoštevali pri naših prihodnjih odločitvah," je napovedal.

Več bo morda znano čez dva tedna, ko bo Banka Slovenije objavila poročilo o finančni stabilnosti, je ocenil. "Trenutno je naša ocena tveganj za finančno stabilnost razmeroma ugodna. Bančni sistem je stabilen, dobro kapitaliziran in likviden, se pa že kažejo določeni morebitni ali pa dejanski učinki poslabšanja gospodarskih razmer," je sklenil Dolenc.

Delodajalci: Slovenija bo posledice čutila prek trgovinskih partneric

Tudi če slovensko gospodarstvo ni neposredno vezano na trg ZDA v tolikšni meri kot nekatere druge članice EU-ja, bo občutilo posledice ameriške uvedbe dodatnih carin posredno prek svojih zunanjetrgovinskih partneric v EU-ju, so za STA poudarili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS).

V ZDS-ju so prepričani, da bo odločitev ZDA glede uvedbe dodatnih 20-odstotnih carin na izdelke iz EU-ja nedvomno škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. "Tako meni evropska gospodarska skupnost v okviru BusinessEurope, katere član je tudi ZDS," so dodali.

Kot so opozorili, je čezatlantsko gospodarstvo največje in najpomembnejše na svetu. "Tudi če slovensko gospodarstvo ni neposredno vezano na trg ZDA v tolikšni meri kot nekatere druge članice EU-ja, bo občutilo posledice posredno prek svojih zunanjetrgovinskih partneric znotraj EU-ja," so poudarili.

Po mnenju združenja bodo carine povečale stroške in škodile odnosu, ki podpira milijone delovnih mest in spodbuja inovacije. "Enostranska odločitev o uvedbi dodatnih carin za vse glavne trgovinske partnerje ZDA predstavlja tveganje za sprožitev ukrepov, ki bi še dodatno prekinili svetovne dobavne verige in spodkopali zaupanje v svetovno trgovino, ne da bi obema stranema prinesli pomembne koristi," so posvarili.

Ob tem so prepričani, da bi moral biti EU v svojem odzivu "enoten in temeljiti na pravnih osnovah ter sorazmernem in usmerjenem pristopu prek pogajanj, ki bo preprečil nenamerne posledice za gospodarske subjekte v EU-ju".

OZS pričakuje pritisk na cene slovenskih obrtnikov

"Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopa OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU-ja, predvsem v avtomobilski panogi," so za STA pojasnili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Carine bodo imele po njihovih navedbah negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikih podjetij. "Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem spopadala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo," se bojijo v OZS-ju.

Po njihovih besedah bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselila na ameriški trg, a naj bi glede izkušenj podjetij, ki tam že delujejo, tudi tam obstajali številni izzivi, povezani z delovno silo. "Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa," so spomnili.
Druga možnost je, tako v zbornici, strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU-ja poiskala druge trge.

"Glede odziva EU-ja na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bo EU dosegel dogovor z ZDA in preprečil trgovinsko vojno," so še izpostavili v OZS-ju.

Spruk: To je izredno trda oblika protekcionizma

Uvedba tako obsežnih carin, ki jih je v sredo napovedal ameriški predsednik Donald Trump, po Sprukovem mnenju nedvomno pomenijo zaostritev trgovinske vojne ZDA proti preostalemu svetu. Svetovno gospodarstvo se bo zatreslo. "Gre za izrazito trdo obliko protekcionizma," je za STA ocenil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Rok Spruk. Argumenti, s katerimi je Trump utemeljil carine, so po njegovem mnenju povsem zgrešeni.

Argument Trumpovih svetovalcev, da so takšne carine pravzaprav znižanje davkov na ameriške izdelke, je po njegovih besedah "eden najgrozljivejših v moji karieri". "To je preprosto nevarna merkantilistična miselnost, ki je bila prisotna v 18. stoletju, v 21. stoletje pa nikakor ne sodi," je poudaril.

Gospodarske posledice carin so, tako Spruk, namreč povsem jasne: podražile bodo konkurenčne izdelke tujih proizvajalcev, kar bo poslabšalo konkurenčnost in kakovost ameriških izdelkov. "Trumpov argument, da želi s tem v ZDA privabljati tuje neposredne naložbe, preprosto meji na norost," meni. Tudi če bi tuja podjetja proizvodnjo preselila v ZDA, bi zanjo potrebovala tuje komponente, ki pa bodo prav tako močno ocarinjene. V letu ali dveh od uvedbe carin se bo vrednost tujih neposrednih investicij v ZDA po Sprukovi oceni zmanjšala za 20 do 30 odstotkov. Inflacija se bo zvišala, pri čemer je o konkretnih številkah po njegovih besedah težko govoriti.

Če ZDA ne bi zvišale uvoznih carin, bi lahko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda po Sprukovem mnenju v treh letih zvišale za 1,5 odstotne točke. "Tako pa se bo poslabšal že tako krhek fiskalni položaj ZDA. Pričakujemo lahko nadaljnjo rast javnega dolga, poslabšanje dinamike produktivnosti, krepko povečanje stroškov dela na enoto proizvodnje in posledično zmanjšanje blaginje Američanov," je dejal. Opozoril je tudi na zelo verjetno zmanjšanje privlačnosti ZDA za tuje talente.

Spruk: ZDA imajo primanjkljaj, ker izvažajo kapital

Trumpove trditve, da so za velik trgovinski primanjkljaj ZDA krive druge države s svojim izkoriščanjem ZDA, je označil za povsem napačne. "Trgovinski primanjkljaj je velik zato, ker so ZDA neto izvoznica kapitala, obenem pa narašča njihov javni dolg. Posledica je zelo majhen delež investicij v njihovem bruto domačem proizvodu," je dejal.

Takšna trgovinska politika ZDA po Sprukovih besedah ustvarja "velik vakuum negotovosti"; sploh zato, ker jo spremljajo povečane geopolitične napetosti. "Poglejte samo predsedniško retoriko o priključitvi Panamskega prekopa, Grenlandije in Kanade. Za tuje vlagatelje je Trumpovo predsedovanje eklatanten vir negotovosti," je dejal.

Podobno ekonomsko politiko je v 30. letih prejšnjega stoletja zagovarjala Argentina, kar je privedlo do njenega skoraj stoletnega gospodarskega zatona, je sklenil ekonomist.

Vlada še proučuje vpliv carin

Vlada bo preučila vpliv novih ameriških carin na slovensko gospodarstvo in nato oblikovala stališče za sprejetje skupnih ukrepov na ravni EU-ja, je, kot je poročal STA, napovedal gospodarski minister Matjaž Han. Poudaril je, da je treba odločitve sprejemati premišljeno in da je potreben čim bolj enoten odgovor na ravni EU-ja. Naklonjen je tudi pogajanjem.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločitev ZDA o uvedbi carin na uvoz iz EU-ja obžalujejo. Uvedba carinskih dajatev je zaradi prepletenosti dobaviteljskih verig po njihovih navedbah škodljiva tako za EU kot za ZDA in preostali svet. EU in ZDA bi morali ostati strateški partnerji in zavezniki, saj ustvarijo kar tretjino svetovne trgovine z blagom in storitvami, so z ministrstva sporočili za STA.

Trgovinske vojne in protekcionistične ovire ne pomagajo nobenemu gospodarstvu, meni minister za gospodarstvo. "Vlada bo proučila, kaj bodo ti ukrepi prinesli slovenskemu gospodarstvu, in oblikovala stališče za sprejetje skupnih ukrepov na ravni EU-ja. Nobene poteze pa seveda ne smemo potegniti prehitro, da te težke situacije še ne poslabšamo, zato je ključno, da se dogovorimo za čim bolj enoten odgovor na ravni EU-ja. Hitro sprejemanje protiukrepov lahko poleg ameriškega prizadene tudi evropsko in s tem naše gospodarstvo," je dejal Han.