Ob robu srečanja Dnevi slovenskih bančnikov je predsednik uprave Nove Ljubjanske banke Božo Jašovič opozoril na ugotovitve bonitetnih agencij, da je banka zaradi slabih posojil pod velikim pritiskom, izguba pa bi na račun slabitev in rezervacij dosegla do 120 milijonov evrov. Glede poslov na Zahodnem Balkanu je Jašovič prepričan, da jih bo banka obvladala. Gre za vprašanje njihove razrešitve, saj so bile potrebne slabitve že narejene, je dejal.
NKBM: 44 mio. evrov slabitev
Prvi mož druge največje slovenske banke, Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Matjaž Kovačič je napovedal, da bodo slabitve ob koncu leta najverjetneje pristale na lanski ravni, to je okoli 44 milijonov evrov. Glede rezultata banke ni želel govoriti. NKBM je po njegovih besedah v prvih desetih mesecih kreditiranje gospodarstva povečala za štiri odstotke in tako tudi okrepila tržni delež na poslovanju s podjetji in tudi z gospodarstvom.
Preberite tudi: Prvi nadzornik NLB-ja: Zgodba postaja že grozljiva
Razmere v bančništvu so po njegovih besedah primerne stanju v gospodarstvu, zaradi česar se povečuje delež slabih naložb. Prepričan je, da je banka kapitalsko dovolj trdna, da to obvlada. Različni rezultati bank so sicer po njegovem mnenju posledica različnih politik v preteklosti, pri upravljanju bank pa bi bilo treba po njegovem mnenju večji poudarek kot regulativi dajati morali in človeškim dejavnikom.
Banka Slovenije: Stabilni smo
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je še enkrat poudaril, da so banke stabilne, saj bi drugače že ukrepali. Banka Slovenije kot nadzornik namreč spremlja dogajanje v bankah in ukrepa, kjer je treba, čeprav tega ne počne javno. Kranjec je pojasnil, da so tudi slovenske banke v letih debelih krav sledile gibanjem (pre)hitre rasti posojil, zaradi česar so se ustvarjali baloni. Tudi brez zapletenih finančnih instrumentov lahko namreč po njegovih besedah pride do sorazmerno visokega obsega slabih posojil oz. naložb.
Banke Slovencem ali tujcem?
Prvi mož Banke Slovenije ugotavlja, da v javnosti obstaja nerazumevanje, češ da lahko nadzorniki izražajo mnenja o posameznih komercialnih poslih bank. Banka Slovenije tega ne more početi, temveč lahko glede na oceno posla le zahteva dodatno kapitalsko okrepitev - če bi bilo drugače, bi bila Banka Slovenije planski organ, Slovenija pa bi bila v planskem gospodarstvu.
Glede dileme, katere banke so uspešnejše, tiste v domači ali tuji lasti, ni bil povsem jasen. Dobički slovenskih bank so se lani glede na 2008 prepolovili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje