Osnovno plačo so znižali, spremenljivi del plače, ki se tudi po omenjenem zakonu lahko izplača, pa naknadno povečali, tako da so pokrili razliko. O merilih za uspešnost, ki so po zakonu podlaga za izplačilo spremenljivega dela plače, so se dogovorili naknadno.

Plače vodilnih v bankah, ki sta bili v nadzorovani likvidaciji in dokapitalizirani s 445 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja, je Banka Slovenije morala omejiti v skladu z Lahovnikovim zakonom. Tako so predsedniku izredne uprave Factor banke Klausu Schusterju in predsedniku izredne uprave Probanke Imreju Endreju Baloghu namesto 15 tisoč evrov bruto mesečne osnovne plače določili slabih 12 tisočakov. A iz strogo zaupnega zapisnika seje sveta Banke Slovenije je razvidno, da so viceguvernerji iskali možnosti, kako prejemke upravam znova dvigniti na raven pred uskladitvijo.

Na seji je Mejra Festić, viceguvernerka Banke Slovenije, dejala: "V izogib visokemu davku naj se plača zniža na mejni znesek 12 500 evrov bruto, ostali del pa se nadoknadi oziroma izplača s "success fee"." Luka Šoukal, pravnik, zaposlen na Banki Slovenije, je preigraval pravne možnosti za izplačilo: "Success fee je že načrtovan del plače in se šteje v osnovo, zato predlagam, da se ostali del izplača kot nagrada za uspešnost." Ponudil je tudi drugo rešitev: "Bom preveril, ali se del plače, ki presega maksimum, lahko da na odpravnino." Obe rešitvi sta po mnenju ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je skrbnik izvajanja Lahovnikovega zakona, sicer skladni z zakonom in sta na koncu tudi obveljali.

A po Lahovnikovem zakonu mora biti spremenljivi del plače vnaprej predviden in zanj določena kvalitativna merila, na podlagi katerih, če so ta dosežena, se znesek izplača. Vsi trije predsedniki uprav, eden je vmes odšel na vrh slabe banke, zmenjal pa ga je drugi, ki se zdaj omenja kot kandidat za vrh NLB-ja, so bili očitno uspešni, saj so si nagrado izplačali v celoti. Kot so sklenili na Banki Slovenije, so polovico dobili sproti, polovico pa odložili in si jo izplačali poleg odpravnine. Tako so za 2,5-letno delo, ki je podobno delu stečajnih upraviteljev, ki v insolvenčnih postopkih prejmejo precej manj denarja, dobili precej več od prvotne plače pred uskladitvijo.

Banka Slovenije odgovarja: "Že pred nastopom funkcije pa je bilo dogovorjeno, da bo del plače odvisen od uspešnosti oziroma od izpolnjevanja določenih meril. Ta merila uspešnosti poslovanja so bila določena pozneje, saj jih je bilo brez resne analize nemogoče določiti, glede na to, da je šlo za poslovanje izrednih uprav, ki sta imeli zelo specifičen mandat. Ta se je seveda precej razlikoval od mandata drugih uprav bank, ki zasledujejo popolnoma druge cilje. Izredna uprava je posle zaključevala in bila zadolžena za čim bolj učinkovito poplačevanje upnikov in unovčevanje premoženja."

Kriznim menedžerjem na čelu podržavljenih in dokapitaliziranih bank je bila po dveinpolletnem delu izplačana tudi odpravnina v znesku treh osnovnih bruto plač. Na centralni banki so pojasnili: "Odpravnina jim pripada zlasti zaradi nezanesljivosti prenehanja mandata. Člane izredne uprave je bilo mogoče vsak trenutek odpoklicati, s čimer je prenehala tudi zaposlitev, oziroma na drugi strani mandat tudi podaljšati v skladu z zakonom in glede na okoliščine postopka urejenega prenehanja poslovanja obeh bank pod izredno upravo. Člani izredne uprave so morali namreč biti na razpolago vse do prenehanja izrednega ukrepa Banke Slovenije za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema."

Imre Endre Balogh je sicer še pred prenehanjem delovanja bank z nagrado in odpravnino vred odšel na sam vrh slabe banke. Probanka in Factor banka pa nista bili likvidirani, za kar so bili krizni menedžerji plačani, pač pa ju je država na predlog centralne banke prejšnji mesec pripojila prav Baloghovi slabi banki.