Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru dejal, da se gospodarsko sodelovanje z Madžarsko poglablja, ob MOS-u pa bo popoldne po več letih znova potekala tudi skupna seja obeh vlad. Kot je povedal Janša na celjskem sejmišču, je bila v prvih petih mesecih blagovna menjava z Madžarsko v višini milijarde evrov.

"Ko spremljamo številke madžarskih vlaganj v investicije, gospodarske rasti, je to vse občudovanja vredno. Imate izjemne gospodarske rezultate, čestitke tudi za pozitivne premike pri demografski politiki," je dejal Janša in napovedal, da bodo danes z madžarsko vlado podpisali vrsto pomembnih dogovorov.

Madžarski premier Viktor Orban pa je prepričan, da se po svetu vzpostavlja novo gospodarsko obdobje, v njem kot zmagovalki vidi tudi Madžarsko in Slovenijo. Odkar slovensko vlado vodi Janez Janša, pa je po Orbanovih besedah sodelovanje med državama zelo dobro.

"Od sredine prihodnjega leta bomo povezani z elektrovodi, vzpostavili bomo skupni sklad za razvoj čezmejnega območja, čezmejno stezo za testiranje samovozečih avtomobilov, pripravljeni smo na povezavo plinovodov in naša največja podjetja so prisotna v elektro- in naftnem gospodarstvu ter v bančnem sektorju," je po poročanju Radia Slovenija dejal Orban in dodal, da na Madžarskem posluje 46 slovenskih podjetij, pričakuje pa, da se bo to število še povečalo. "Slovenija in Madžarska sta v pravi slogi, to smo dosegli ob pravem času na pragu novega obdobja svetovnega gospodarstva," je dejal.

Madžarski premier je tudi dodal, da na Madžarskem vedno z zanimanjem spremljajo razmere v Sloveniji, ki je zanje izjemno zanimiva država, tudi vse več madžarskih turistov prihaja v Slovenijo. Orban pa nikoli ni razumel, zakaj mednarodna politika za Slovenijo uporablja izraz Balkan. Madžari imajo namreč Slovenijo za srednjeevropsko državo.

Notranja ministra o varnosti in migracijah

Ob robu srečanja sta se v Celju sešla tudi notranja ministra obeh držav, Aleš Hojs in Sandor Pinter. Njuni pogovori so bili osredinjeni na aktualne razmere na področju varnosti in migracij. Strinjala sta se, da je nujno preprečiti nenadne množične migracijske tokove v Evropski uniji in pritisk na zunanje meje EU-ja. Govorila sta tudi o migracijskih pritiskih na južno mejo EU-ja, ki jih predsedstvo ne želi podcenjevati. Ob tej priložnosti se je minister Hojs zahvalil za pomoč Madžarske in njihovih policistov pri varovanju slovensko-hrvaške meje, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Notranja ministra Slovenije in Madžarske sta se tudi strinjala, da je bil odziv EU-ja ob povečanju nezakonitih prehodov iz Belorusije v EU hiter in učinkovit. Glede Afganistana sta poudarila pomen enotnosti držav članic EU-ja, ki se odraža tudi v soglasno sprejeti izjavi notranjih ministrov EU-ja konec avgusta.

Minister Hojs je na pogovoru z madžarskim kolegom še dejal, da so razmere v Belorusiji in Afganistanu vplivale tudi na potek slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. "Zavedamo se, da imamo kot predsedujoča država veliko odgovornost pri koordiniranju teh dejavnosti," je dejal Hojs in se madžarskemu kolegu tudi zahvalil za vabilo na prihodnje zasedanje držav višegrajske četverice na začetku oktobra v Budimpešti.

"Kolegom bom predstavil načrte na svetu notranjih ministrov, ki bo nekaj dni zatem v Luksemburgu. Osredotočili se bomo na uredbo o preverjanju. Pomembno je namreč krepiti varnost, tudi zaradi aktualnih razmer," je še dejal slovenski notranji minister.

Epidemija je vplivala na večino obrtnikov in podjetnikov

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh je medtem na slovesnosti ob odprtju poudaril pomen sejma MOS za obrtnike in podjetnike ter izpostavil vpliv epidemije na malo gospodarstvo.

"Epidemija ni vplivala samo na sejemsko dejavnost, temveč na večino obrtnikov in podjetnikov, zlasti na tiste v storitvenih dejavnostih," je dejal po navedbah zbornice. "Za nami je izjemno težko obdobje, polno negotovosti in sprememb na področju poslovanja in zaposlovanja. Iskreno upam in si želim, da nas podobna usoda, torej zapiranje malega gospodarstva, ne bo doletela nikoli več. Tega si enostavno ne moremo privoščiti," je poudaril.

Na MOS-u se na več kot 500 kvadratnih metrih predstavlja 26 madžarskih podjetij.

Počivalšek: Sodelovanje z Madžarsko je izjemno dobro

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po skupni seji vlade Slovenije in Madžarske v Celju predstavil skupne projekte. Gospodarsko sodelovanje in odnose med državama je skupaj z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom ocenil kot izjemno dobro.

Med skupnimi infrastrukturnimi projekti obeh držav je minister naštel gradnjo železniške proge Beltinci–Lendava–Redics, krepitev vloge Luke Koper pri razvoju obeh držav, ponovno vzpostavitev letalske povezave Ljubljana–Budimpešta, gradnjo električnega daljnovoda Cirkovce–Pince v Kidričevem ter vzpostavitev plinskega koridorja Slovenija–Madžarska.

Napovedal je nadaljevanje sodelovanja na področju turizma in izobraževanja.
Szijjarto je glede daljnovoda pojasnil, da bo Madžarska električni daljnovod do slovenske meje speljala oktobra, tako da je mogoče pričakovati, da bo daljnovod Pince–Cirkovce od spomladi naslednjega leta lahko začel delovati.

Madžarski kapital krepi prisotnost v Sloveniji

Spomnil je, da sta v zadnjem obdobju madžarska banka OTP in naftna družba MOL okrepili navzočnost v Sloveniji. To po njegovem pomeni, da madžarska podjetja sodelujejo tudi pri gospodarskem razvoju Slovenije, kar državi še bolj povezuje.

Počivalšek je na novinarski konferenci po seji obeh vlad povedal še, da so govorili tudi o razmerah v Afganistanu in podpori tretjim državam, ki nudijo zaščito ranljivim skupinam ljudi. Spomnil je, da bo Slovenija oktobra gostila vrh EU-ja o Zahodnem Balkanu.

Szijjarto je dejal, da se Madžarska strinja s pomenom širitve EU-ja in podpira slovensko predsedovanje, ki si resnično prizadeva, da bi se ta širitev končno premaknila tudi na Zahodni Balkan. "Skupaj združujemo moči, da bi zunanjo politiko EU-ja naredili uspešno," je povedal Szijjarto.

Po njegovih besedah današnja skupna seja vlad kaže, da so odnosi med državami zelo dobri. To, da v tem trenutku tako dobro sodelujemo, je pomembno tudi v luči tega, da je svetovno gospodarstvo na novi prelomnici, poleg tega se Evropa spopada z resnimi varnostnimi grožnjami, je opozoril.

Szijjarto: Ljudem je treba pomagati tam, kjer živijo

Glede migracij je dejal, da se zdaj kažejo posledice tistega, kar se je na tem področju zgodilo leta 2015. Zahodni politiki pravijo, da se to, kar se je zgodilo tistega leta, ne sme več ponoviti. "Dejstvo je, da lahko zdaj, potem ko so po 20 letih zavezniške sile zapustile Afganistan, znova pričakujemo nov migracijski val. Že v tem trenutku je okrog štiri milijone Afganistancev zapustilo svoje domove znotraj države. Na današnjih pogovorih smo se strinjali, da je treba varovati zunanje meje EU-ja in zaustaviti nezakonite prehode meje. Strinjali smo se, da je treba ljudem, ki težko živijo, pomagati tam, kjer živijo," je dejal Szijjarto.

En takšen projekt je že zaživel v Keniji, dogovorjeno pa je, da v petih afriških državah EU-ja vzpostavi skupne razvojne projekte, s katerimi bodo največ sredstev namenili urejanju bolnišnic, vodnih virov in področju šolstva.