"Gre za pomembno odločitev. Mislim, da ima gospod Jazbec glede na svoje reference kot bivši guverner centralne banke dobre možnosti. Tak je tudi moj občutek po pogovorih včeraj in danes tukaj. Je pa seveda tudi protikandidat močan in bomo videli, kakšna bo odločitev," je dejal Janša.
Odločitev se pričakuje v ponedeljek na videokonferenčnem zasedanju finančnih ministrov članic območja evra. Finančni ministri držav v območju evra bodo takrat predvidoma odločili, ali bo novi član izvršilnega odbora ECB-ja Jazbec, direktor v enotnem odboru za reševanje v okviru bančne unije, ali Nizozemec Frank Elderson, izvršni direktor za nadzor v nizozemski centralni banki.
Eden od njiju bo v šestčlanskem odboru nasledil Luksemburžana Yvesa Merscha. Položaj se izprazni 14. decembra. Za podporo mora kandidat zbrati glasove najmanj 14 od 19 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva območja evra. Teži se h konsenzu. Novega člana po priporočilu Sveta EU-ja ter posvetovanju z Evropskim parlamentom in ECB-jem na koncu imenujejo voditelji članic EU-ja.
Janšo bolj kot viri za organizacije skrbi pomanjkanje za zdravstveni sistem
Janša je danes v Bruslju komentiral tudi izraze zaskrbljenosti v poročilu Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov v vrsti neodvisnih teles, kot sta KPK in Akos.
Poročila sicer še ni prebral in ga tako težko komentira, bolj kot viri za nevladne in ostale organizacije pa ga skrbi pomanjkanje virov za slovenski zdravstveni sistem.
"Odkrito moram priznati, da tega poročila še nisem prebral, in bi ga težko komentiral, dokler poznam samo posamične fragmente, ki so se pojavljali na družabnih omrežjih in smo jih videli sproti," je dejal. K temu je dodal, da v četrtek in danes v Bruslju tega poročila ni nihče opazil, da torej ni bil predmet razprave in da tako "verjetno ne more biti kaj posebnega".
"Kar se tiče finančnih virov za razne nevladne in ostale organizacije, moram reči, da mene bolj skrbi pomanjkanje finančnih virov za slovenski zdravstveni sistem in za vse tisto, kar je ključnega pomena. Smo v situaciji, ki se ji moramo vsi prilagoditi, ko imamo padec BDP-ja napovedan blizu sedmih odstotkov za letos. Tako da mislim, da je v okviru danih virov za subjekte, ki ste jih omenili, kar v redu poskrbljeno," je še poudaril.
Cilj vlade: Učinkoviti ukrepi, ki ne bodo ustavili življenja
Čeprav covida-19 ni bilo na dnevnem redu vrha EU-ja, so voditelji danes po Janševih besedah večino časa posvetili izmenjavi informacij o pandemiji, ki je bila izjemno koristna za lažje načrtovanje prihodnjih ukrepov. Ob vseh drugih pomembnih in težkih temah so namreč ugotovili, da je absurdno, če se ne pogovarjajo o najpomembnejšem ‒ o zdravju.
Slovenska specifika je po premierjevih besedah v tem, da je naš manevrski prostor zdaj precej večji kot spomladi. Ta se meri v številu postelj za bolnike s covidom-19, pri čemer ne gre samo za fizični predmet, ampak za celotno oskrbo.
Janša je ob tem pohvalil septembrska priporočila Evropske komisije za poenotenje ukrepov za omejitev potovanj ter dejal, da jih je Slovenija v celoti implementirala in da to pričakuje tudi od drugih.
Na vprašanje, ali se bo Evropi uspelo izogniti spomladanskemu scenariju, torej popolni ohromitvi gospodarstva in javnega življenja, je premier odgovoril, da je že očitno, da se EU v celoti temu ne bo mogel izogniti, saj so nekatera velika mesta že zaprta.
Predstavili bodo točne parametre
Cilj slovenske vlade je po Janševih besedah sprejeti ukrepe, ki bodo maksimalno učinkoviti, hkrati pa ne bodo ustavili gospodarskega in javnega življenja.
V ta namen je izdelan načrt, ki bo na začetku prihodnjega tedna predstavljen tudi javno. Po njem se bo natančno vedelo, kaj se bo zgodilo, ko se bodo posamični parametri dosegli, tako si bomo vsi bolj prizadevali, da se to ne bo zgodilo, je pojasnil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje