Ekonomist Egon Zakrajšek, zaposlen v ameriški centralni banki, meni, da gre pri zadnjem kadrovskem spodrsljaju Slovenskega državnega holdinga v Novi Ljubljanski banki za še en primer slabega upravljanja državnega premoženja, ki lahko škodi postopku prodaje največje domače banke. "Kot jaz to vidim, je bil to spet poskus, da se v nadzor banke postavi ljudi, ki bodo delali po direktivah političnega ozadja in tako imenovanih stricev iz ozadja in da bodo še naprej nadaljevali ta 'pajdaški kapitalizem'," je Zakrajšek izjavil za Tarčo.
"Slovenija se ne bo nikoli rešila začaranega kroga"
Pohvala gre po njegovem mnenju kolegom iz centralne banke, ki so se odzvali pravilno in novim nadzornikom niso izdali licence. Ustoličevanje kadrov, ki so bili del sistema, ki je pomagal kopati bančno luknjo, je slabo za državo. "Slovenija se s tem ne bo nikoli rešila tega začaranega kroga, ki se že več kot dvajset let končuje z dokapitalizacijami bank, ki davkoplačevalce stanejo, ne dobijo pa ničesar," meni Zakrajšek.
Dvojna odgovornost za fiasko
Ali bi moral za kadrovski fiasko odgovornost nositi SDH ali finančni minister, za Zakrajška sploh ni vprašanje: "Tukaj gre za dvojno odgovornost. Ne razumem, zakaj ni na primer kakšne parlamentarne komisije, ki ne pregleda in ne pokliče na zagovor." Zadnja sanacija bančnega sistema je skupaj stala približno deset odstotkov bruto domačega proizvoda, in kaj imamo od tega državljani, se sprašuje ekonomist. "Še vedno imamo NLB, ki ima tako imenovane slabe terjatve. Kam je šel denar? Zakaj to ni očiščeno? Vsi državljani bi morali zahtevati odgovore na to in poiskati najbolj racionalno rešitev," meni Zakrajšek. Rešitev vidi prodaji banke v celoti, sicer se bomo ponovno znašli v enakem položaju.
TARČA: Kadrovska tržnica NLB
Kako je država želela postaviti nadzornike, kaj se skriva za njihovo neprimernostjo in ali bo kdo odgovarjal za vse slabšo podobo banke? Tarče ob 20.00 na TV SLO 1. V studio prihajajo Anže Logar, Jernej Vrtovec, Alenka Bratušek, Robert Ličen in Petra Sovdat. S finančnega ministrstvu so vabilo v Tarčo odklonili, v SMC-ju o udeležbi še razmišljajo.
Vpliv kadrovske polomije na prodajni proces
Minister za finance Dušan Mramor je v sredo nakazal možnost, da je država pripravljena spremeniti strategijo upravljanja državnih naložb, po kateri NLB-ja ne bi prodali v celoti, ampak bi zadržali 25-odstotni lastniški delež in eno delnico. Prva naloga Deutsche banke, ki jo je SDH izbral za svetovalko pri privatizaciji NLB-ja, je namreč izbrati optimalen model privatizacije banke. "Iz te ocene bo SDH predlagal tudi spremembo strategije. Pri sprejemanju strategije smo sprejeli zadolžitev, da se v enem letu preveri strategija in da se vnesejo morebitne spremembe. To se bo zgodilo približno junija ali julija letos," je dejal Mramor. Delna prodaja, pri kateri država zadrži nadzorni delež 25 odstotkov in eno delnico, se dr. Zakrajšku ne zdi smiselna, saj gre z vidika vlagatelja za neperspektivno naložbo: "S tem boš odvrnil najzanimivejše strateške potencialne investitorje, ki bi prinesli razvoj, kapital, tako imenovani know-how v banko, da bi se začelo kreditiranje iz gospodarskih razlogov, kar Slovenija trenutno potrebuje."
Začaran krog dokapitalizacij
Bančni sistem prek mehanizma kreditiranja gospodarstva ne sme predstavljati ožilja, iz katerega izhaja moč politike. Banke morajo denar posojati iz gospodarskih, in ne političnih razlogov. Da se bo miselnost spremenila, pa je potreben pritisk javnosti in odgovornih političnih strank, ki se zavedajo resnosti problema začaranega kroga dokapitalizacij domačih bank, v pogovoru za Tarčo sklene Zakrajšek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje