Redke zemlje so skupina 17 kemijskih elementov, ki jih najdemo na dnu periodnega sistema, dodana sta še itrij in skandij, je pojasnil Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije.

Sorodna novica Na poti do premirja? Zelenski ZDA odprl vrata do ukrajinskih redkih rudnin.

Evropska unija je pripravila seznam 34 kritičnih surovin. Redkih zemelj, ki jih je v Sloveniji največ v okolici Pohorja in Kozjaka, po prvih ocenah ni dovolj, da bi jih izkopavali v ekonomsko pomembnem obsegu. Večji potencial pri nas imajo prav kritične surovine. "Imamo znana nahajališča boksita, znana antimonova rudišča, nahajališča barita, germanij se pojavlja kot primes v mežiški svinčevo-cinkovi rudi, če naštejem samo nekatere od njih," je naštel Žibret.

V nekdanji Jugoslaviji so že izvajali obsežne študije, a današnjih kritičnih surovin niso raziskovali, saj so veljale za neželen odpadek. Pomembnejše so postale šele s pojavom elektronike in visokotehnoloških proizvodov novega časa. "O teh surovinah na območju Slovenije danes vemo zelo malo. Ne moremo odgovoriti, ali so ti pojavi dejansko primerni za neko ekonomsko odkopavanje," je poudaril strokovnjak.

V Evropi so sicer tri večja metalogenetska območja: v Skandinaviji, na Iberskem polotoku in Balkanu. Slovenija je na robu zadnjega območja in lahko potencialno postane pomemben igralec, a tega za zdaj ne vemo zagotovo, pravi Žibret.

Evropska unija se želi osamosvojiti

Evropska unija trenutno 98 odstotkov redkih zemelj uvozi iz Kitajske, kar jo postavlja v čedalje ranljivejši položaj. "Evropska unija je bila očitno prepričana, da bo odvisnost od tujih trgov neproblematična še dolgo časa, čeprav je stroka dolgo časa opozarjala na problematičnost take, tako rekoč 100-odstotne odvisnosti," je pojasnil direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec.

Od lani velja Evropski akt o kritičnih surovinah, ki članicam nalaga, da do maja letos pripravijo predloge, kako bodo raziskali svoja območja, vendar bo od dobrega poznavanja terena do odkopavanja terena potrebnega kar nekaj časa, predvsem pa se bo morala o izkoriščanju teh surovin zediniti družba, še poroča novinarka Helena Ponudič.

Žibert: Trg je velik okoli 5 milijard evrov

Žibert je v pogovoru z Rosvito Pesek za Odmeve podal še nekaj dodatnih pojasnil. Redke zemlje v zemeljski skorji niso tako redke, pravzaprav so precej pogostejše od denimo zlata in platine – približno enako pogoste so kot svinec ali volfram. Redke zemlje jih imenujemo zato, ker jih redko najdemo v obogatitvah, torej v količinah, ki so ekonomsko pomembne.

Uporabljamo jih v visokih tehnologijah. To so denimo laserji, ekrani, supermagneti, električna vozila, turbine, katalizatorji v jedrski tehnologiji, medicina, raketna tehnologija ..., je našteval Žibert.

Poudaril je realni obseg trga z redkimi zemljami, ki ni tako ogromen: letos se ocenjuje na okoli 5 milijard evrov, do leta 2030 pa naj bi zrasel na okoli 10 milijard.

Po njegovi oceni je najustreznejši izraz "prvine redkih zemelj".