Najprej mora finančni minister Janez Šušteršič napisati pismo vodji evrske skupine Jean-Claudu Junckerju, v vednost pa ga poslati tudi t. i. trojki: Evropski komisiji, Evropskemu monetarnemu skladu in Centralni banki. V ta namen se trojka nato sestane, prečeše javne finance in gospodarstvo ter naredi osnutek memoranduma.

Memorandum je pravzaprav triletni načrt, napisan za vsako četrtletje posebej, v katerem je zapisano, koliko denarja država potrebuje in kakšni so pogoji za pridobitev denarja po tranšah. Ta memorandum se predloži preostalim članicam evroskupine in te ga morajo sprejeti s soglasjem - nekatere države, kot so Nemčija, Finska in Nizozemska, potrebujejo tudi potrditev nacionalnih parlamentov, postopek pa traja približno tri mesece.

Zato je izjemno pomembno, da za pomoč zaprosimo pravočasno, da ne bi ostali brez plač in brez pokojnin, denar pa steče po obrokih preko evropskega reševalnega sklada EFSF - ta se zadolži na mednarodnih trgih z garancijo vseh držav.

Tri temeljne zahteve
In kaj je tisto, kar mora narediti država, da dobi celovito pomoč? Prvi pogoj je javnofinančna konsolidacija, sprejeti je treba ukrepe za makroekonomsko stabilnost in izpeljati strukturne reforme.

Grčija je morala dvigniti DDV, povišati trošarine na alkohol in cigarete, odpraviti davčne olajšave, zmanjšati javni sektor in znižati plače, izpeljati je morala pokojninsko in zdravstveno reformo, običajno pa mora država še prodati državno srebrnino oz. prodati, kar je vrednega.

Kaj pa banke?
Kako pa država zaprosi za pomoč bančnemu sistemu? Izvedejo se obremenitveni testi bank, ugotovi se, kako naj banke zagotovijo zadostno raven kapitala in kako banke ravnajo s slabo aktivo (slabi krediti, naložbe).

Del programa je makroekonomski, država se zaveže, da bo spoštovala priporočila iz nacionalnega reformnega programa stabilnosti. A da bi se izognili mednarodni pomoči, je nujno, da država, dokler piše zakone sama, izpelje reforme, opozarja Jože P. Damijan: "Mislim, da bo to zadnji krog pogajanj pred bankrotom. Če to ne uspe, če ta krog ne bo uspešen, če iz njega ne bomo izšli s pokojninsko in z ostalimi strukturnimi reformami, in s tem prepričali mednarodne finančne trge, to pomeni napoved bankrota. Jaz mislim, da bo tam konec oktobra, začetek novembra konec. Situacija je smrtno resna."

Ekonomist Mojmir Mrak pa je v pogovoru z Vlasto Jeseničnik dejal, da je položaj resnično zelo resen in da se bo v naslednjih dneh pokazalo, ali bo morala Slovenija za pomoč zaprositi takoj ali si bo še lahko kupila nekaj časa. Celoten pogovor si lahko pogledate spodaj.