V ta namen so odprti tudi številni razpisi Eko sklada za energetsko učinkovitost, a četrtina ljudi o večji energetski učinkovitosti ne premišlja, je pokazala anketa. Je k temu pripomogla tudi energetska kapica? Marsikateri ukrep namreč ni bil izveden zaradi nižje cene energentov, je prepričan ekonomist Gospodarske zbornice Bojan Ivanc.

Sorodna novica Večji izpad elektrike v Sloveniji bi največje težave povzročil gospodinjstvom

"Na eni strani imamo visoke veleprodajne cene, a te ne dosegajo prebivalstva, ker imamo maloprodajno kapico, in posledično smo povsem zamorili tržne mehanizme in zdaj država do 1. septembra naslednje leto pokriva te nizke cene," je povedal Ivanc.

Nato pa bi bila bolj motivacijska večstopenjska kapica, nižja cena samo do določene višine porabe. Kaj pa v večstanovanjskih stavbah, kjer je težko priti do soglasja o prenovi? "Kaj imam od tega, če vložim veliko denarja v stanovanje, saj cena stanovanja raste navzgor in ne dodajam vrednosti? Dvignili bi rezervni sklad stanovalcu iz 20, 30 evrov na 50, 60 evrov na mesec, ker to je posledica – to boli," je povedal Miloš Vignjevič iz Nove Ljubljanske banke (NLB).

Povpraševanja največ, kjer so subvencije najvišje

Nekateri tega stroška rezervnega sklada niti ne zmorejo in za katere posege je med ljudmi največ povpraševanja? Povpraševanje je tam, kjer so subvencije najvišje in še te so prenizke, opozarja Primož Krapež iz Eko sklada. "Fotovoltaika, to je najbolj številčen ukrep, zamenjava ogrevanja s toplotnimi črpalkami, in pa ogrevanje na lesno biomaso," je povedal Krapež.

In nasvet, ki nič ne stane? Ne spremljajmo samo položnice, ampak rabo energijo v celoti, nato pa varčujmo pri največjih porabnikih.