Na finančni upravi so se zavili v molk, koprski kriminalisti s poročilom niso seznanjeni, finančno ministrstvo pa izpostavlja omejene pristojnosti. V Luki Koper medtem poudarjajo, da z morebitnimi podizvajalci IPS (Izvajalci pristaniških storitev) nimajo nikakršne povezave, redna zaposlitev vseh delavcev pa bi bila "nevzdržna".

Povzetek poročila finančne uprave (Furs), ki ga je ministrstvo za finance posredovalo državnemu zboru, temelji na preiskavah, ki jih je Furs uvedel februarja 2015 pri večjem številu IPS-podjetij, ki poslujejo z Luko Koper. V okviru preiskave so pri Fursu ugotovili, da IPS-podjetja poslujejo z verigo podizvajalcev, pri katerem eno podjetje odigra vlogo t. i. "missing traderja" oziroma družbe, prek katere potekajo utaje davkov, zadnji v verigi pa dviguje nedokumentirano gotovino, namenjeno dodatnemu plačilu zaposlenih, plačilu za delo na črno in tudi provizijam. Po mnenju Fursa tak model omogoča netransparentno poslovanje.

Celotno poročilo finančne uprave ima oznako davčne tajnosti, zato ni na voljo javnosti. Na Fursu so ob objavi povzetka na naša podvprašanja, povezana s temi ugotovitvami, odgovorili, da na "vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne morejo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti. V skladu z Zakonom o davčnem postopku kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugi dokumenti, ki zadevajo posameznega zavezanca za davek." Čeprav je IPS-podjetij, s katerimi Luka Koper sodeluje, 36 in razkritje morebitnih ugotovljenih nepravilnosti pri tovrstnih podjetjih brez konkretne navedbe podjetja ne bi pomenilo kršitve davčne tajnosti. Ob tem velja omeniti, da so pri Fursu glede na povzetek poročila ocenili, da vsa IPS-podjetja poslujejo podobno.

Kriminalistov niso obveščali
Zato smo se za morebitna dodatna pojasnila predvsem z vidika, kaj bi bilo potrebno za učinkovitejši nadzor, obrnili na ministrstvo za finance, ki je pripravilo povzetek poročila. Pojasnili so nam, da so vsi konkretni postopki v pristojnosti Fursa, v morebitno spremembo poslovnega modela "Luke Koper, ki je bil izpostavljen kot ena izmed izvornih težav, pa ministrstvo za finance ne sme posegati".

Prav tako se na ministrstvu za finance, čeprav so avtorji omenjenega povzetka, niso odločili ugotovitev iz poročila posredovati kriminalistom, saj so nam s policije sporočili, da "kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper niso seznanjeni s poročilom ministrstva za finance, ki je bilo poslano parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ v povezavi z IPS-jem, bodo pa navedbe, ki se v povezavi s tem pojavljajo v medijih, preverili".

Furs predlaga zaposlitev delavcev
Sicer pa je že iz samega povzetka razvidno, da Furs zgolj z davčnimi nadzori ne računa na zajezitev spornih praks. Tako med drugim poudarjajo, da so tovrstni nadzori dolgotrajni in jih je mogoče zaobiti z ustanavljanjem novih podjetij v verigi. Pri Fursu so zato kot rešitve navedli neposredno zaposlitev vseh potrebnih delavcev v Luki Koper, zaposlitev delavcev pri IPS-jih, pri čemer naj Luka Koper sklene pogodbo s posebnimi poudarki, ki bi vključevali poravnane davčne obveznosti, tretja rešitev pa je po mnenju Fursa, da v Luki Koper delavce najamejo pri IPS-jih, ki imajo urejen status, kot velja za agencije, ki posredujejo delavce.

Na poročilo so se odzvali tudi v Luki Koper, kjer poudarjajo, da sodelujejo izključno z IPS-podjetji in redkeje z njihovimi neposrednimi podizvajalci, medtem ko s tretjim ali četrtim podizvajalcem nimajo nikakršnega razmerja oziroma ti ne vstopajo v pristanišče, zato tudi ne vidijo "nobene povezave med modelom poslovanja IPS-jev in zlorabami, povezanimi s t. i. missing traderji", obenem pa dodajajo, da se take zlorabe lahko dogajajo v povezavo s katerim koli podjetjem v Sloveniji. Ob koncu aprila so v Luki imeli 1.233 veljavnih dovolilnic za delavce IPS-jev, pri čemer jih je bilo 71 odstotkov zaposlenih pri IPS-jih, 17 odstotkov pa pri podizvajalcih, preostanek so bili študentje. V Luki poudarjajo tudi, da od IPS-jev zahtevajo štirikrat letno dostavo poročila o tem, da imajo poravnane vse obveznosti do zaposlenih.

Luka Koper: Zaposlitev bi bila nevzdržna
Pričakovano pa v Luki Koper predlagano rešitev Fursa o neposredni zaposlitvi delavcev označujejo kot nevzdržno, saj "nobeno pristanišče na svetu ne izvaja svojih storitev le z lastnimi zaposlenimi". V Luki Koper je sicer zaposlenih 1.071 ljudi, v zadnjih štirih letih pa so letno zaposlili okoli 50 novih delavcev. Obenem dodajajo, da so v preteklosti poskušali tudi sodelovati s posredniškimi agencijami, vendar se ni izšlo, "saj ti kadri niso usposobljeni za delo v pristanišču".

Ob tem velja spomniti, da je inšpektorat za delo, kot smo že poročali, v primeru enega izmed IPS-jev ugotovil, da ima razmerje vse elemente posredovanja delovne sile, tj. agencije, za kar pa to podjetje ni bilo registrirano. V Luki Koper so ugotovitvam inšpektorata oporekali s pritožbo na ministrstvo, kjer z argumentom, da v omenjenem primeru ne gre za najemanje delovne sile, niso uspeli, zato so sprožili tudi upravni spor. Na inšpektoratu ob tem poudarjajo, da bodo preverjanje spoštovanja delovne zakonodaje na področju IPS-jev preverjali tudi v prihodnje, pri tem pa bodo pri svojem nadaljnjem delu tudi upoštevali odločitev upravnega sodišča.

Kljub nadzoru opravljenih 90
Sicer pa ima Luka Koper z vsemi IPS-ji sklenjene pogodbe, ki vsebujejo člen, po katerem lahko Luka pogodbo kadar koli prekine brez potrebnega krivdnega razloga. Na ta način so v Luki Koper prekinili sodelovanje z družbo Encon, na katero se nanaša odločba inšpektorata, ki jo v Luki izpodbijajo, in družbo Meol, ki je bila povezana z Enconom. Sodelovanje z obema družbama so, kot pojasnjujejo, "prekinili zaradi ugotovljenih nepravilnosti in o tem obvestili pristojne organe". Po odpovedi pogodb so delavci obeh družb svoje delo nadaljevali pri drugih "gazdah", a z nižjo urno postavko.

V praksi delavci so izpostavljeni poslovnemu modelu svojega "gazde", ki lahko pomeni 4,6 evra na uro ali pa 30 centov na tono pretovorjene kave. Pred časom pa smo poročali tudi o podrobnostih konkretnega poslovnega modela, pri katerem je delavec za dobrih 260 ur prejel 1.300 evrov neto plače, medtem ko Luka Koper "gazdi" za opravljeno delo plača 8,8 evra na uro brez DDV-ja.

LK: Nadzor nad urami opravlja delodajalec
Glede na to, da "gazda" izplačuje delavcu minimalno plačo, preostalih 700 evrov pa prek neobdavčenih dnevnic in potnih stroškov, mu od zneska, ki ga prejme od Luke Koper, ostane okoli 600 evrov za stroške poslovanja in morebiten dobiček. Strošek 2.300 evrov, kolikor Luka Koper nameni "gazdi" za opravljeno delo, bi bil za Luko podoben, če bi delavca za enako neto plačo zaposlila, vendar v tem primeru ne bi mogel opraviti 90 nadur.

V Luki Koper sicer poudarjajo, da imajo prek dovolilnic, ki jih delavci potrebujejo za vstop na pristanišče, možnost nadzora nad tem, koliko časa je posamezen delavec navzoč v pristanišču, obenem pa jih računalniški sistem samodejno obvesti, če je posamezen delavec navzoč več kot 12 ur, nato pa "varnostno služba to osebo poišče in pospremi na izhod ter z dopisom seznani njegovega delodajalca". A v Luki poudarjajo, da te evidence "ne moremo enačiti z evidenco opravljenih delovnih ur, za kar mora po zakonu skrbeti delodajalec imetnika dovolilnice. So pa evidence pristopne kontrole Luke Koper na voljo pristojnim inšpekcijskim službam, ko preverjajo spoštovanje zakonskih omejitev delovnega časa in jih na zahtevo organa tudi posredujejo."