Včeraj so se pojavile govorice, da bo rast devetodstotna, toda uradni podatek je slabši. Obseg kitajskega bruto domačega proizvoda se tako zmanjšuje že pet četrtletij zapored. Večjega strahu pred "trdim pristankom" vseeno ni, bo pa moral verjetno Peking poseči po stimulativnih ukrepih. Precej več skrbi povzroča Španija, ki je zdaj v središču pozornosti, saj so donosi njene desetletne obveznice začeli nevarno naraščati in so trenutno tik pod šestimi odstotki. Obseg posojil, ki so jih imele španske banke najete pri Evropski centralni banki, je marca dosegel novo rekordno vrednost 227,6 milijarde evrov, kar kaže na nadaljnje nezaupanje v španski finančni sektor. Inflacija je zdrsnila na 1,9 odstotka in je prvič po avgustu 2010 pod dvema odstotkoma.

Nafta na tedenski ravni četrtič zapored navzdol
Osrednji delniški indeks v Madridu je v petek padel za več kot dva odstotka, medtem ko je vseevropski FTSEurofirst 300 (1.034 točk) izgubil približno odstotek. Kaže, da bo omenjeni indeks na tedenski ravni že četrtič zapored izgubljal, je pa v primerjavi z začetkom leta še vedno za več kot tri odstotke v plusu. Tudi nafta je na poti, da teden četrtič zapored konča nižje, kot ga je začela. Po razprodaji sredi tedna, ko je cena brenta zdrsnila pod 120 dolarjev, je nafta sicer okrevala in je trenutno pri okrog 121,50 dolarja, vendar je to skoraj dva dolarja manj kot ob koncu prejšnjega tedna. Kitajsko povpraševanje po nafti se je marca v primerjavi z istim mesecem lani povečalo za 3,4 odstotka. Gre za najnižjo rast v zadnjih petih mesecih. Savdska Arabija, največji svetovni izvoznik nafte, je poudarila, da se v sodelovanju s članicami Opeca trudi za znižanje cen nafte.

Pri 125 dolarjih znak za preplah
Delniški trgi se od jeseni niso ozirali na vedno dražjo nafto, saj nafta še ni prestopila "tolerančnega praga". Meja, ko bi lahko začele tuliti sirene, naj bi bila pri 125 dolarjih za lahko nafta (ta je trenutno le malenkost nad mejo 100 dolarjev). Takšna raven naj bi res prizadela potrošnike in podjetja ter povzročila manjše trošenje, s čimer bi bili prizadeti ključni sektorji, kot so sektorji potrošnje, transporta in zdravstvene nege. Delniški indeksi bi posledično padli. Ponavadi delniški trgi rastejo skupaj s surovinskimi, saj imajo oboji korist od gospodarske rasti. Toda če se zgodi naftni šok, kot se je leta 2008, ko je bilo treba julija za sod nafte v nekem trenutku plačati že 147 dolarjev, je tega "sodelovanja" konec. Delnice trgovskih podjetij so v tretjem četrtletju leta 2008, ko je cena nafte dosegla rekordno raven, porasle za 2,7 odstotka, v zadnjem četrtletju pa padle za 23 odstotkov.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

Splošna rast v Ljubljani
Na Ljubljanski borzi je petek prinesel rast prav vseh desetih delnic prve kotacije. Najbolj, za 4,38 odstotka, se je povzpela vrednost Nove KBM. Sklenjenih je bilo 26 poslov v skupni vrednosti 26 tisoč evrov. Najvišja cena dneva je bila 3,60 evra. Petrol je nadaljeval rast ob lepem prometu, ki ga je bilo za 441 tisoč evrov. Prodajalci so iztržili tudi 198 evrov, kar je sedem odstotkov več od tečaja pred enim tednom in 28 odstotkov več kot na začetku leta. Krka se je vrnila na 50 evrov, prometa pa je bilo za 734 tisoč evrov. Morda je s pomladjo res prišel čas, da se prebudi tudi slovenski delniški trg, pa čeprav je gospodarski položaj Slovenije izjemno težak. Indeks SBI TOP (616 točk) je v petek pridobil 1,86 odstotka in splezal najvišje po novembru. Trenutno je dobrih deset odstotkov nad februarskim dnom.