Banke si bodo tako lahko čez noč posojale denar po 4,50 odstotka vredni obrestni meri, prav tako pa je za četrt odstotne točke na 5 odstotkov znižana diskontna obrestna mera, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar bankam.

Gospodarska rast v tretjem četrtletju je bila solidna, pritisk na finančne trge se je zato nekoliko zmanjšal, so zapisali člani odbora. Pri tem so dodali, da se je osnovna inflacija letos malce umirila, toda zadnje rasti cen energije in hrane lahko to spremenijo.

Gospodarska rast višja od napovedi
Tudi drugo znižanje obresti je del odziva na finančno krizo zaradi ohlajanja stanovanjskega trga, ki ogroža gospodarsko rast. Že pred zasedanjem Feda je prevladovalo mnenje, da bo prišlo do znižanja obrestne mere, četudi so podatki o rasti inflacije govorili proti temu. Le nekaj ur pred zasedanjem je ministrstvo za trgovino sporočilo, da je gospodarska rast v tretjem četrtletju presegla triodstotno napoved in je znašala 3,9 odstotka. Analitiki sicer opozarjajo, da bo posledice avgustovske hipotekarne krize, ki ji bodo svoje dodale še visoke cene nafte, čutiti v zadnjem četrtletju, ko naj bi se gospodarska rast gibala okoli 2 odstotkov.

Še vedno kriza na nepremičninskem trgu
Prodaja starih hiš je v septembru padla še za dodatnih osem odstotkov, prodaja novih hiš pa je porasla za 4,8 odstotka v primerjavi z avgustom, a je v primerjavi z lanskim septembrom še vedno skoraj za četrtino nižja. Skupna letna inflacija na ravni cen potrošnikov (gledano september 2006-2007) je 3,6 odstotka, potem ko je bila v celotnem letu 2006 nižja - le 2,5 odstotka, napovedi pa kažejo, da bi lahko celo presegla 4 odstotke. Znižanje obrestne mere bo imelo učinek tudi na vrednost dolarja, ki naj bi se v primerjavi z evrom in drugimi valutami pocenil, kar bo povzročilo dražji uvoz.