Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Jernejka Drolec, je sedmerico zakonov ministrstvo za kmetijstvo pripravljalo v veliki tajnosti, brez sodelovanja predstavnikov kmetov, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso. Zato je objava zakonov na spletnem portalu e-demokracija, še posebej pa predlog zakona o kmetijstvu, povzročila precejšen šok in ogorčenje med kmeti.

Predlog sprememb zakona o kmetijstvu med drugim uvaja napovedano reorganizacijo javne službe kmetijskega svetovanja in jo prenaša s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na novoustanovljeno upravo za svetovanje in razvoj na kmetijskem ministrstvu. Politično gledano je to prvi korak slabitve moči kmetijsko-gozdarske zbornice, kjer ima največ predstavnikov SDS-ov Forum za kmetijstvo in podeželje.

Za kmete bo ključna sprememba, kot navaja Jernejka Drolec, nova razvrstitev kmetij v štiri ekonomske razrede, in sicer samooskrbne, male, razvojne in tržne kmetije.

Samooskrbne kmetije naj bi glede na izhodišča bile tiste z nič do 4000 evrov standardnega prihodka, mala kmetijska gospodarstva od 4000 do 12.000 evrov, razvojna od 12.000 do 50.000 evrov, tržne pa tiste z več kot 50.000 evri standardnega prihodka.

Nosilci razvojnega kmetijskega gospodarstva in tržnega kmetijskega gospodarstva se bodo morali registrirati kot poslovni subjekti in bodo morali voditi poslovne knjige po pravilih, ki veljajo za podjetnike. Zdaj je velika večina kmetov obdavčena po katastrskem dohodku, vodenje knjigovodstva pa je zanje prevelik strošek. Za zdaj še ni znano, koliko kmetij bo moralo voditi obvezno knjigovodstvo.

Napovedovan je tudi predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki po navedbah Jernejke Drolec prinaša nekaj "pozitivnih rešitev", kot so trajno zavarovana kmetijska zemljišča v državni lasti in zvišanje nadomestil za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, in odpira vrata agrofotovoltaiki.

Javna obravnava za zakon o kmetijstvu bo trajala 45 dni, za večino preostalih zakonov pa 30 dni.

Kmetijska ministrica želi na podeželje privabiti čim več mladih

"Naši osnovni cilji so, da je kmet spoštovan, da dobro živi in prideluje zdravo in kakovostno hrano. Vsi si želimo urejenega, naseljenega in digitaliziranega podeželja, s čimer bomo na podeželje privabili več mladih. Želimo trajno zaščititi naša najboljša kmetijska zemljišča in s tem dvigniti tudi samooskrbo, kar nas lahko na dolgi rok pripelje tudi do prehranske varnosti," je na predstavitvi zakonov po poročanju STA-ja dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić in zagotovila, da so se z vsemi deležniki pred pripravo zakonov pogovarjali. "Celotno leto se pogovarjamo s kmetijskimi predstavniki, z vsemi deležniki in širšo javnostjo, ki se jih kmetijstvo dotika. Pogovori so potekali, predvsem smo jih poslušali, slišali in skušali uravnoteženo spraviti vsa ta mnenja, ideje in težave skozi zakonodajne predloge," je dejala.

Zakon o kmetijstvu po ministričinih besedah predstavlja nekakšno kmetijsko ustavo, ki pa je zelo zastarela. "Zato smo želeli, da je zakon prijaznejši, modernejši," je poudarila Mateja Čalušić.

V novem zakonu je opredeljeno trajnostno kmetijstvo in vloga trajnostnega kmetijstva, novost so tudi akcijski načrti za ekološko kmetovanje, za mlade kmete in za območja z omejenimi dejavniki, kategorizacija kmetijskih gospodarstev, je na predstavitvi dejala generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Maša Žagar.

Glede prenosa svetovalne službe s KGZS-ja je povedala, da ministrstvo z zakonom želi tudi optimizirati delovanje javne službe kmetijskega svetovanja in tako predlagajo, da bi te naloge prevzela novoustanovljena uprava za svetovanje in razvoj, ki bi delovala pod okriljem kmetijskega ministrstva. Spremembe "smo se lotili premišljeno, morda prvič v zadnjih dveh desetletjih resno in odgovorno, pri čemer menim, da je vsem nam isti cilj, da kmet lahko prideluje hrano, ki jo lahko pozneje uživamo", je poudarila ministrica.

"Ta sistem organizacije naj bi pripomogel k poenotenju dela, racionalizaciji, učinkovitosti porabe proračunskih sredstev in pa seveda tudi h kakovosti storitev za nosilce kmetijskih gospodarstev, za člane kmetij in seveda za drugo širšo javnost. Uprava naj bi začela delovati s 1. januarjem 2026," je dejal direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič. Na upravi bodo zaposlili 330 od 700 ljudi, ki trenutno delajo v kmetijskem svetovanju na zbornici, in sicer brez javnega natečaja. Kot so zatrdili na ministrstvu, zakon ne posega v zakon o KGZS-ju, na upravo za svetovanje pa bi prenesli samo del javne svetovalne službe.

Ministrica je zavrnila trditve, da gre za politično obarvan predlog. Na jesenskih volitvah v organe zbornice je namreč močno slavil SDS. "To novost smo napovedali pred volitvami. Politiziranje je brezpredmetno, ker bomo izgubili osredotočenost na osnovni izziv," je dejala Mateja Čalušić. Prepričana je tudi, da prenos službe javnega svetovanja ne bo ogrozil proračuna KGZS-ja. Lani je bilo tako od celotnih 35 milijonov evrov proračuna zbornice javni službi kmetijskega svetovanja namenjenih 11 milijonov evrov.

Trenutno se pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog obračuna glede na cenik ministra, ki pa od leta 2012 ni bil spremenjen. "Cenik je prenizek, a nismo želeli dodatno finančno obremeniti kmetov, zato bo po novem pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog brezplačna," je napovedala ministrica in dodala, da bo 1,3 milijona sredstev zdaj bremenilo proračun in ne kmetovalcev za izpolnjevanje zbirnih vlog.

"Kmetijske zemlje je premalo za obdelovanje, je težko dostopna in v zadnjih letih jo izgubljamo, zato je treba poskrbeti za tla, ki so naš neobnovljivi vir," je glede novele zakona o kmetijskih zemljiščih poudarila Mateja Čalušić. Prvi korak pri tem je, da svoja kmetijska zemljišča zaščiti država, pri čemer ministrstvo ocenjujejo, da ima država približno 30.000 hektarjev takšnih zemljišč.

Ureja se tudi področje uporabe fotovoltaičnih panelov na kmetijskih zemljiščih, pri čemer mora biti primarna funkcija kmetijskih zemljišč pridelava hrane. Pridobljena energija na teh območjih pa bo namenjena le energetski samooskrbi kmetij.

Glede predloga novele zakona o gozdovih pa je med drugim povedala, da se uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih in plačilo pavšalnih odškodnin.

Zakon o zdravju živali pa je po njenih besedah tehnični zakon: "Glavno področje, ki se ureja, je implementacija uredbe o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali. Pravila bodo enostavnejša, jasnejša, predvsem pa je zdaj večja pozornost namenjena preventivi na področju zdravja živali."

Zakon o hrani: Prehranska dopolnila, sheme kakovosti

Zakon o hrani prinaša večjo preglednost vsebin, ki so bile nekoliko razpršene po več zakonodajnih aktih, je nadaljevala ministrica. Med pomembnimi novostmi je izpostavila uvajanje ukrepov za zmanjšanje izgub hrane. "Vključujemo spodbujanje donacij hrane, spremljanje količin in kakovosti donirane hrane ter uvedbo certifikata manj odpadne hrane," je pojasnila Mateja Čalušić.

"Vzpostavili bomo ukrepe glede sklenitve dogovora s trgovinami, ki imajo nad 400 kvadratnih metrov prostora, da bodo primorane k doniranju hrane. Vzpostavlja se torej pravna podlaga za sprejem strategij in akcijskih načrtov na področju zmanjševanja odpadne hrane in donirane hrane," je dodala generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.

Predlog zakona uvaja tudi novo shemo kakovosti, in sicer živilo iz živalim prijazne reje, ki spodbuja bolj humane in trajnostne prakse pri reji oziroma dobrobiti živali. Vstop v shemo kakovosti je prostovoljen in bo na voljo tistim rejcem, ki želijo izpolnjevati določene višje standarde pod določenimi pogoji in kontrolami, je poudarila Ana Le Marechal Kolar.

Posebno vlogo so namenili tudi varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki bo imel več pristojnosti in več časa za opravljanje svojih nalog, in sicer tri dni v tednu.

Predlog zakona vključuje tudi področje prehranskih dopolnil, ki je sicer v pristojnosti ministrstva za zdravje, s katerim je kmetijsko ministrstvo sodelovalo pri pripravi predloga zakona.

Predlog zakona med drugim obravnava obveščanje javnosti tako od izvajalcev dejavnosti kakor pristojnih organov, ko je govora o neskladnih in nevarnih živilih ter tudi v primeru goljufivih praks. Predlog jasneje opredeljuje goljufive prakse in zavajanje potrošnikov ter uvaja strožje sankcije za same kršilce. Dodatno se urejata področje doniranja krme in področje prodaje na stojnicah ob cestah. "Naš cilj je manj zavajajočih praks v celotni verigi," je poudarila Mateja Čalušić.

Podgoršek: Prekratek rok za javno razpravo

Predsednik KGZS-ja Jože Podgoršek je v izjavi za javnost poudaril, da je za javno obravnavo osnutkov z izjemo enega na voljo le mesec dni, kar je za zbornico nesprejemljivo, zato bodo na ponedeljkovem svetu za kmetijstvo, ki je posvetovalni organ ministrice Mateje Čalušić, predlagali podaljšanje. "Anonimen način" priprave osnutkov zakonov ga sicer ne čudi, saj da je v njih kar nekaj točk, "kjer se lastnike živali, lastnike gozda, lastnike kmetijskih zemljišč, dobesedno izvzema iz nekaterih postopkov".

Tako se v osnutku zakona o gozdovih po njegovih besedah predlaga umik lastnikov gozdov iz priprave gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih načrtov ter lovskih načrtov in ukinja svete območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, "torej se bo odločalo brez tistih, o katerih se odloča".

V osnutku zakona o zdravju živali sta medtem predvidena opravljanje nekaterih veterinarskih pregledov in nadzor brez prisotnosti lastnika, v osnutku zakona o kmetijstvu pa nekateri terenski ogledi oziroma kontrole agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja brez obveščanja lastnikov, je opozoril Podgoršek, kar je za KGZS nesprejemljivo. "Pričakujemo, da bo lastnik kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, lastnik živali vendarle obveščen o tem delu, ki se dogaja na njegovem posestvu ali pa na njegovi kmetiji," je opomnil Podgoršek.

KGZS ima tudi pripombe na osnutek novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so ga deležniki med pripravo sicer vsebinsko obravnavali, a je ministrstvo upoštevalo le eno njihovo pripombo, to je, da je odstranilo člen o predkupni pravici države pri nakupu kmetijskih zemljišč. Predvidena pa ostajajo bistveno višja nadomestila za gradnjo na kmetijskih zemljiščih, je povedal Podgoršek.

"Če je prej nekdo za malo večjo hišo plačal spremembo namembnosti v vrednosti približno 3000 evrov, bo zdaj plačal več kot 30.000 evrov," je ponazoril in kot problematično poudaril še, da bi se sredstva s tega naslova po novem namenila tudi za nakupe kmetijskih zemljišč, to pa da bi vodilo v "sodobno nacionalizacijo".

Podgoršek ne želi špekulirati, zakaj prenos kmetijskega svetovanja

Na vprašanje, ali bi predlagana zakonodaja glede na predviden prenos javne službe kmetijskega svetovanja na organ v sestavi ministrstva pomenila ukinitev zbornice, je odvrnil, da ne, saj da zakon o KGZS-ju za zdaj ostaja nedotaknjen. Jih pa skrbi, da bo kmetijstvo, če bo do tega prišlo, na slabšem.

Spomnil je na obrazložitev predlaganih členov, v kateri je zapisano, da je cilj prenosa skrb za implementacijo ukrepov skupne kmetijske politike na kmetijska gospodarstva, sam pa pogreša pojasnilo, kaj bo to pomenilo za javno službo kmetijskega svetovanja, prenos znanja, pomoč kmetijam.

"Kaj je tukaj v ozadju, ne želim špekulirati, pa vendarle menim, da je tukaj ministrstvo ali vlada ali kdorkoli že vendarle ubral taktiko politizacije tega vprašanja," je ocenil Podgoršek, ki tako v predvidenem prenosu javne službe vidi "politično odločitev, ki nima nobene veze s strokovnostjo". "Tisto, kar se je očitalo nam in meni ob volitvah za predsednika zbornice, da bomo zbornico politizirali, je zdaj naredila druga stran, ki je politizirala odločitve glede zbornice," je prepričan.

Podgoršek je ob tem poudaril, da so pred leti javno službo kmetijskega svetovanja na ministrstvo prenesli tudi na Hrvaškem in da je zdaj storitev svetovanja tam po njihovih informacijah bistveno slabša, kot je bila.