Ministrstvo za finance je v vladno obravnavo predložilo novi zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je že povzročil precej negodovanja med tistimi, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s kmetijstvom. Vlada bi ga morala obravnavati na eni izmed svojih prihodnjih sej, vendar naj bi njegovo potrditev začasno umaknila.

Katastrski dohodek je potencialni tržni dohodek na hektar zemljišča, ki se skupaj s kmetijskimi subvencijami kmetom šteje v davčno osnovo za dohodnino. Prenova obračunavanja katastrskih dohodkov se je začela že pred dvema letoma, toda, ker so izračuni pokazali, da je v nekaterih kmetijskih panogah, predvsem v sadjarstvu in zelenjadarstvu, prišlo do petkratnega ali celo šestkratnega povečanja katastrskih dohodkov, je bilo uvedeno dvoletno prehodno obdobje in določena zgornja meja. Prehodno obdobje bi se moralo izteči, delovna skupina, v kateri so bili tudi predstavniki kmetijskega ministrstva in kmetijsko-gospodarske zbornice, pa so pripravili nov model, kako izračunavati katastrski dohodek.

Finančno ministrstvo je ta model spremenilo v zakon, ki je ponovno povzročil odpor pri kmetih, saj se končni izračun ne razlikuje od tistega izpred dveh let. Ob upoštevanju podatkov ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo bo skupni katastrski dohodek, določen s prvimi izračuni, na podlagi predlagane metodologije okoli 176 milijonov evrov, kar je zelo podobno oceni skupnega katastrskega dohodka iz prvih izračunov v letu 2013 (okoli 190 milijonov evrov), je zapisano v predlogu zakona.

"Novi zakonski predlog je za kmete nesprejemljiv, saj je kmetijstvo v najbolj neugodnem času," pravi predsednik kmetijsko-gospodarske zbornice (KGZS-a) Cveto Zupančič. Ministrstvu za finance so že poslali spisek svojih pripomb in predlogov, ki naj bi jih podprlo tudi kmetijsko ministrstvo. Če njihove želje ne bodo brezkompromisno uresničene, pa nameravajo zahtevati podaljšanje moratorija za eno leto, kar naj bi storili z vložitvijo zakona v DZ.

Direktor KGZS-ja Branko Ravnik je poudaril, da finančno ministrstvo njihovih predlogov ni upoštevalo in da predlagane rešitve ne izražajo prave obdavčitve, še posebej ne v gozdarstvu, kjer naj bi se znesek katastrskega dohodka povišal za od 10- do 15-krat.

Zahteve po zvišanju normiranih stroškov
Predvsem bi se morali povečati norminirani stroški, in sicer na 80 odstotkov. "Zaradi žledoloma in napada podlubnikov je stanje kritično in se bo nadaljevalo," je dejal in dodal, da je pri t. i. sanitarnih sečnjah nižji izkupiček, stroški so višji, les pa se prodaja po nižjih cenah.

KGZS-ja med drugim tudi predlaga, da bi morali normirani stroški pri čebelarstvu znašati 90 odstotkov, v osnovno kmetijsko dejavnost bi morala biti vključene tudi pridelava vina in oljčnega olja, drugačne obdavčitve pa naj bi bile tudi pri ekstenzivnem sadjarstvu in na področju pridelave določenih vrst zelenjave.

Prav tako naj bi spremenili tudi količnike na kmetijska zemljišča, saj so po Ravnikovih besedah hribovski travniki le 20-odstotno manj obdavčeni kot njive v nižinah.

"Kmetje ne želimo plačati nečesa, česar ne dosežemo s svojim dohodkom," je poudaril Ravnik. Znesek, ki ga želi finančno ministrstvo na račun katastrskega dohodka pobrati od kmetov, naj bi znašal 176 milijonov evrov. Kmetijstvo naj bi državi prispevalo 103 milijone evrov, gozdarstvo pa 73 milijonov. "Znesek je previsok in ne izkazuje dohodkovnega stanja v kmetijstvu. Mi smo mnenja, da bi morala biti ta številka pol nižja," je poudaril.

Kmetijsko ministrstvo za zdaj na strani kmetov
V torek je na temo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka razpravljal svet za kmetijstvo in podeželje, kjer je sodeloval tudi kmetijski minister Dejan Židan in po seji pojasnil, da njegovo ministrstvo soglaša z večino predlogov glede sprememb predloga zakona o katastrskem dohodku.

Med drugim so podprli predlog kmetijske zbornice glede uvedbe kapice, kjer bi se na ravni kmetije upoštevala največ dvakratna rast katastrskega dohodka, torej največ 100 odstotkov na leto.

Glede predlogov sveta pa je povedal, da predlagajo, da se pri gozdarstvu in čebelarstvu kot normirani stroški upošteva 80 odstotkov prihodkov. "Osnova za izračun katastrskega dohodka se bo v gozdarstvu zvišala s sedanjih 14 milijonov na 28 milijonov evrov. To je razumna vrednost, zato je pomembno, da je 80 odstotkov normiranih stroškov. Pomembno je preveriti, ali je rastični koeficient, ki izraža katastrski dohodek v gozdu na največjih strminah, temu ustrezen ali je treba tu pripraviti korekcijo," je po poročanju STA po seji sveta poudaril minister.

Dodal je, da je v teh težkih časih za kmetijstvo, ko so Evropo preplavili presežki hrane, ki prinašajo nizke cene, nemogoče razmišljati o dodatnih obremenitvah za kmetijstvo.

Finančno ministrstvo začudeno nad novimi predlogi
Finančno ministrstvo pa je na drugi strani začudeno nad novimi predlogi predstavnikov kmetov in gozdarstva. "Ministrstvo za finance razume, da je bila metoda, ki se predlaga, glede na člane delovne skupine, tako strokovno, medresorsko kot stanovsko usklajena. Predlog zakona sledi izhodiščem, ki jih je določila delovna skupina, in se je pripravljal ob sodelovanju predstavnikov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, zato je nenavadno, da se zdaj v javnosti pojavljajo nove zahteve, ki niso bile usklajene in nimajo nobene strokovne osnove," je zapisalo v odgovoru na nove zahteve.

Na KGZS-ju na očitke ministrstva odgovarjajo, da se je omenjena delovna skupina ukvarjala le z modelom izračunavanja katastrskega dohodka, medtem ko so predlagane rešitve v zakonski predlog pretvorili uradniki finančnega ministrstva.

Novi protesti kmetov?
"Mnenje, ki smo ga izoblikovali skupaj s kmetijsko-gospodarsko zbornico in zadružno zvezo, smo v torek predstavili na svetu. Lastniki gozdov pa na drugi strani opozarjajo, da se bo izračun katastrskega dohodka povečal za 200 odstotkov. Kljub obljubljeni socialni kapici ob takšnem povišanju predloga ne podpiramo," opozarja predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved in dodaja, da lastniki gozdov že napovedujejo protest pred vlado, ki ga nameravajo podpreti tudi v sindikatu kmetov. "Spremljali bomo sprejetje zakona," še dodaja Medved. Če pa bodo sprejete zanje nesprejemljive rešitve, bodo tudi kmetje šli na ulice.