Izgube so bile večodstotne, eden od naših vzajemnih skladov, MP Turkey, pa je v enem samem dnevu izgubil kar 14 odstotkov! Upravljavec, Medvešek Pušnik, je na svoji spletni strani v posebnem obvestilu pojasnil, da je tolikšna izguba odraz tako tržnih kot valutnih razmer, saj je turška lira v razmerju do dolarja padla za več kot pet odstotkov. Panika je odveč, naj pa bo to opozorilo vsem, ki so zaradi visokih preteklih donosov pozabili, da so nekateri vzajemni skladi precej tvegani.

Fed znižal eno od svojih obrestnih mer
Razmere na svetovnih trgih so se sicer v petek popravile, zahvaljujoč ameriški centralni banki (Fed), ki je za pol odstotne točke, na 5,75 odstotka, znižala obrestno mero Discount rate. Ključna obrestna mera Fed funds ostaja (še) nespremenjena. Sijajen petkov odboj navzgor lahko delno pomiri vlagatelje v vzajemne sklade, ki res niso vajeni takšnih enodnevnih padcev, značilne le za tvegane delnice. Prav nasprotno, v zadnjih letih je bil pri vzajemnih skladih vsak dan praviloma opaziti pozitiven predznak, letni donosi pa so dosegli tudi sto odstotkov.

V Tokiu obup, v ZDA evforija
Petek je bil na svetovnih borzah res buren. Tokio je zaradi močnega jena padel za pet odstotkov, negativno pa je dan začela tudi Evropa. Sledilo je Fedovo presenečenje, kar je delniške indekse pognalo kvišku. Vseevropski FTSEurofirst 300 (1.473 točk), ki se je dopoldne dotaknil letošnjega dna, je na krilih bančnih delnic narasel za 2,3 odstotka, newyorški Dow Jones (13.079 točk) pa je po šestih zaporednih padcih (najdaljši negativni niz po lanskem oktobru) pridobil 1,8 odstotka. Vseeno se Dow ni mogel znebiti tedenske izgube, ki znaša 1,2 odstotka.

Cash is the king!
Razmere na svetovnih trgih naj bi bile še nekaj časa negotove, analitiki pa so se spomnili stare resnice: Cash is the king oziroma denar je kralj. Kaotične razmere so namreč številne prisilile v prodajo delnic in z denarjem čakajo na umiritev razmer. Glavno vprašanje ostaja: se bodo hude težave ameriškega trga hipotekarnih posojil poznale tudi v realnem sektorju? Se svetovnemu gospodarstvu celo obeta recesija? Za zdaj ni večje verjetnosti za tak scenarij.

Nafta in zlato dražja
Veseli, da največje centralne banke pomagajo pri gašenju krize. Na naslednjem sestanku, ki bo 18. septembra, je pričakovati, da bo Fed znižal ključno obrestno mero Fed funds, ki precej bolj kot Discount rate vpliva na potrošniške kredite. Ameriška lahka nafta je v petek pridobila dolar in se podražila na skoraj 72 dolarjev za sod. Zlato, tradicionalno pribežališče v časih borznih zlomov, je poskočilo do 666 dolarjev za unčo. Dolar je zaradi večje verjetnosti, da bo Fed odslej nižal obresti, padel in teden končal pri 1,35 dolarja.

T. O.