"Na prvi pogled je videti, da se nam pišejo dobri časi. Če pogledamo vse prejemke, minimalno plačo in pokojnine: vse bodo dvignili. Pravzaprav se mi zdi, da berem program Zveze svobodnih sindikatov," je o koalicijski pogodbi za Tarčo povedala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.

Zapostavlja se srednji razred
Opozarja pa, da je srednji razred še vedno zapostavljen, saj je preveč obdavčen in so socialna pomoč ob minimalni plači precej približa povprečni plači. Ob tem je po njenem neverjetno, da se je politika – večinoma v enaki sestavi – v dveh letih tako obrnila in je v koalicijsko pogodbo zapisala tisto, o čemer se pred dvema letoma tako rekoč skorajda niso želeli niti pogajati.

Politika se giblje okoli točke ravnotežja
Preobrati profesorja Ekonomske fakultete Saša Polanca niso presenetili, saj kažejo, kako blizu ravnotežja se giblje politika. "Obe koaliciji, tako leva kot desna, sta možni. Prišlo je do umika NSi-ja in s tem se je koalicija povsem zasukala. Kar kaže, da smo blizu ravnotežja. Večino lahko dobiš z levico in desnico. Zato imamo te politične cikle – ves čas iščemo ravnotežje med prerazdeljevanjem in učinkovitostjo," je prepričan Polanec.

Zasebniki bi hitreje odpravili čakalne vrste
Kritičen je predvsem do zdravstvenega dela načrtov koalicije. Izrivanje zasebne pobude je po njegovem mnenju napačno, saj so zasebniki praviloma stroškovno bolj učinkoviti in bi lahko pripomogli k odpravljanju čakalnih vrst. Dvig prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo po njegovi oceni delodajalci sprejeli in ga ne bodo prenesli na plače. "Bi pa jaz najprej dvignil prispevne stopnje za zdravstvo, ne za pokojnine. Če bi se potem naslonili na zasebni sektor, bi lahko bistveno skrajšali čakalne dobe," je prepričan Polanec.

Če država pobere davek od dela dobička za zaposlene, delitev ni smiselna
Zdravstvo bo ključni izziv, je prepričan tudi direktor podjetja Sinergise Grega Milčinski. "Očitno je, da stvari ne 'štimajo' in gredo na slabše. Jaz osebno bi si želel, da se lotijo tega dela," je prepričan Milčinski. Višji prispevki za pokojninsko blagajno se mu ne zdijo kritični, saj je prepričan, da bomo le na takšen način nekaj prihranili za pokojnine v prihodnosti. Bolj ga skrbi obdavčitev dobička, ki ga je po njegovem mnenju smiselno deliti med zaposlene. "To se mi zdi dobra ideja in mi bi radi svoje zaposlene nagradili, ampak če bo država ves dobiček vzela kot davek, nismo nič naredili," pravi Milčinski.

Prav vsi sogovorniki pa so prepričani, da je koalicijska pogodba v celoti neuresničljiva. V sindikatih bodo nad njenim izvajanjem sicer bdeli in opozarjali na neuresničeno. Še najbolj kritičen do zapisanega je Milčinski. "Že v preteklosti koalicijske pogodbe niso predstavljale resničnosti, ki se je zgodila. Ta pa je dejansko neki delovni dokument, niti dober spisek želja ni," zaključuje podjetnik.