Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović je pojasnil, da postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije za pošto in elektronske komunikacije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja. Zaradi tega je le eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo frekvenc. Po Kečanovićevih besedah zato dejanje ustreza definiciji korupcije.

Primer se nanaša na postopek, ki ga je Apek vodil v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila.

To je seveda zmotilo druge mobilne operaterje, ki so menili, da so uradne osebe agencije ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Prav tako ni bil javni razpis objavljen na spletni strani. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije.

Apek se s komisijo ne strinja
Apek pa se z ugotovitvami komisije o netransparentnosti postopka ne strinja, saj naj bi v načelnem mnenju le povzela že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih ni podrobneje preverila.

Prav tako naj bi bila pretirana tudi ocena, da je z brezplačno podelitvijo agencija Tušmobilu omogočila dva milijona evrov neupravičene koristi. Ocena po trditvah agencije namreč ne odraža realnih smernic na trgu elektronskih komunikacij.

Da bi se izognili kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju, je začela na svojih spletnih straneh objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu.

B. K.