Sodišče po pošti ni prejelo nobene pritožbe na sklep, ki je bil izdan 24. novembra. Po četrtkovem izteku 15-dnevnega pritožbenega roka pa bi pritožbe lahko prispele le še po priporočeni pošiljki iz tujine. Morebitne pritožbe niso bile pričakovane, čeprav je v preteklih dveh desetletjih skoraj vsak predlog stečajnega upravitelja končal v odločanju na drugostopenjskem sodišču.

V stečajnem postopku se je zamenjalo šest upraviteljev
Po več kot 20 let trajajočem postopku, v katerem se je zamenjalo šest upraviteljev, je konec stečaja olajšanje za pravnega naslednika podjetja, ki pod isto blagovno znamko uspešno posluje dalje, in za zadnjega stečajnega upravitelja Andreja Marinca.

Vsi postopki v zvezi s stečajem so končani, le v sredo še sledi ugotovitev pravnomočnosti sklepa o zaključku stečaja, za sprejetje katerega je sodišče dolžno počakati nekaj dni po izteku pritožbenega roka, je pojasnil.

"Upniki so bili poplačani v dobri meri"
Dejal je, da je bil postopek zelo obsežen in kompleksen ter deležen številnih pritožb in nerazumevanja. Vendar so ga izpeljali korektno in strokovno ter ga dobro končali tudi za upnike, je dejal. "Ne glede na to, koliko časa je trajalo, da so prejeli denar, so bili vendarle poplačani v dobri meri," je prepričan Marinc. V petih delitvah stečajne mase so bile namreč terjatve poplačane 213-odstotno, realno poplačilo glede na obresti pa je doseglo 60 odstotkov.

V stečajni masi je bilo 41,4 milijona evrov, od katerih je šla večina za poplačilo upnikov, 1,6 milijona evrov pa so znašali stroški dolgotrajnega postopka. Približno 177.000 evrov stečajne mase je ostalo še nerazporejene, saj nekateri upniki niso posredovali novejših podatkov svojih računov za nakazilo. Podatke morajo sporočiti v dveh letih, sicer bo depozit na kranjskem sodišču končal v državnem proračunu.

Zadeve večinoma obravnavane po starih zakonih
V času stečajnega postopka se je zgodilo tudi kar nekaj sprememb zakonodaje, ki so delno vplivale na postopek, a ga nikakor niso podaljšale, meni Marinc. Večinoma so bile zadeve obravnavane po starih zakonih, ki so veljali v času stečaja.

Za uspeh stečaja je bil ključen že sam začetek, ko so iz stečaja uspešno ločili zdravo jedro. Že leta 1991 se je tako v okviru stečaja kot pravna oseba prodalo podjetje skupaj z blagovno znamko Elan. Celoten postopek je zato potekal samo zoper stečajno maso in ne tudi zoper premoženje begunjskega Elana.

Elan rešil vprašanje hipotek
Dolgo pa je imel Elan težave zaradi nerešenega vprašanje hipotek, saj bi uveljavitev zastavnih pravic na Elanovih nepremičninah za podjetje pomenila brezupen položaj. Izgubilo bi proizvodne prostore v Begunjah, v katere je zato tudi vlagalo z zadržkom.

Dokončno se je zgodba razpletla pred letom, ko je podjetje sklenilo sodno poravnavo s Komercialno in hipotekarno banko v stečaju ter Gorenjsko banko za izbris zastavnih pravic na Elanovih nepremičninah ter zanj odštelo 7,2 milijona evrov.