Evropska komisija bo v petek z objavo vsebine poglobljene preiskave uradno razkrila, kaj je januarja ugotovila po slovenski neizpolnjeni zavezi o prodaji banke. Postopek proti Sloveniji zaradi nedovoljene državne pomoči v obliki dokapitalizacije osrednje banke NLB se tako nadaljuje. Po naših informacijah bo morala Slovenija prodati 75-odstotni delež banke do konca leta, v nasprotnem bodo Slovenijo prisilili k ukrepom, ki bodo še dodatno znižali vrednost banke, ko bo na prodaj.

Po neuradnih podatkih, ki jih zaradi tajnosti postopkov ni mogoče preveriti, Slovenija kot izravnalne ukrepe ponuja popoln umik predstavnikov države iz nadzornega sveta ter še večjo omejitev pri trženju posojil in oglaševanju NLB-ja. Omenja se celo odprodaja zavarovalnice NLB Vita in zapiranje dvajsetih poslovalnic. Slednje sicer zaradi digitalizacije ne bi tako ključno poseglo v poslovanje banke.

Vpleteni bi se še naprej pogovarjali
"Pogovori še tečejo tako glede roka prodaje kot morebitnih kompenzacijskih ukrepov," pojasnjujejo na Ministrstvu za finance. Potrdili so, da objavo odgovora pričakujejo v kratkem, točen datum pa bo določila Evropska komisija. Ta je te dni sicer na prazničnih počitnicah, zato so zgolj potrdili, da je “komisija je še naprej v stiku s slovensko vlado”. V banki pojasnjujejo, da zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev do javne objave rezultatov najpozneje do konca meseca zadeve ne bodo komentirali.

Naša težava je pomanjkanje znanja
"Za zdaj ni možnosti, da bi razglasili finančno pomoč ob reševanju banke za nezakonito in bi jo vračali. To je pomembno poudariti. Bo pa država morala sprejeti omejevalne ukrepe," je prepričan bruseljski analitik Willem Pieter de Groen z inštituta CEPS. Kot pravi, ni glavna težava Slovenije njen mali vpliv v Bruslju, temveč predvsem pomanjkanje stroke. "Slovenija ima dva človeka, ki sta strokovnjaka za to področje. V Italiji jih je, denimo, desetkrat več, več kot trideset. Imajo več ljudi, več izvedencev, večji trg in lahko hitreje ukrepajo, da ne pridejo v položaj, v katerem sta danes NLB in Slovenija," ugotavlja de Groen.

Bo država ostala brez dvesto milijonov evrov?
Finančno ministrstvo mora ob zamiku prodaje hkrati še Evropski centralni banki (ECB) pojasnjevati tudi okoliščine tožb hrvaških bank, zaradi katerih je ECB podvomil o sposobnost banke, da izplača skoraj dvesto milijonov evrov dividend v državni proračun. V pismu, sicer naslovljenem na NLB, ECB kot sistemski regulator (za zdaj) ne dovoli izplačil zaradi vprašljive kapitalska ustreznosti. Če država ne bo zagotovila zaščite banke pred hrvaškimi vplivi, bodo do 15. aprila uradno objavili, ali bodo za končno soglasje ob delitvi dividende zahtevali dodatne varovalke. Kot je znano, je vlada zavrnila lani predlagano možnost neposrednih poplačil odškodnin hrvaškim bankam. Zdaj se omenja možnost, da bi vlada pokrila morebitno izgubo ob neprostovoljnih plačilih, torej ob novih rubežih premoženja NLB-ja na Hrvaškem.