"Naj nekdo preveri dokapitalizacijo in prenose slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank." Vrednost prenosov je nesmiselna in potvarja dejansko stanje, zato bi nekdo moral reagirati, je poudaril med pričanjem pred člani parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. "Boste videli, ali takšnih računovodskih preračunavanj ne bi bilo, ne bi bilo treba izbrisati podrejenih obveznic in delničarjev banke," je opozoril.

Svoje mnenje je ponazoril s primerom, da ga banka zdaj toži za štiri milijone evrov zaradi nekega posojila. To isto posojilo, ki je bilo zavarovano z različnimi stvarmi in tudi z delnicami, je bilo preneseno na DUTB. "V prenosu na DUTB so bile delnice vrednotene 10,50 evra, zgodovinsko so bile najnižje pri 15 evrih, na dan prenosa so bile na borzi vredne 31 evrov, pred dvema tednoma so na borzi kotirale pri 42 evrih. Če bi te delnice prodali, bi poplačali celotno posojilo, vključno z vsemi obrestmi," je orisal primer.

Za svoje delo na Novi Kreditni banki Maribor prevzema objektivno odgovornost, ne more pa prevzeti odgovornosti za druge. V banki so odobrili po 70.000 posojil na leto, za njih pa je skrbel kreditni odbor, v katerem je sodeloval le, če ni bilo navzoče predsednice odbora. Tako o posameznih posojilih nima pojma, "za to so bili v hiši drugi ljudje".

Za Stožice poklical tudi Pahor
Na vprašanja, ali je bil deležen pritiskov, je odgovoril, da bi morali opredeliti, ali se bančnik lahko sploh s kom pogovarja in ali to pomeni pritisk oz. tveganje. Sam se je pogovarjal z marsikom in marsikdo ga je za kakšen projekt tudi poklical. "Za projekt Stožice so me klicali, marsikdo. Na primer Zoran Janković in Borut Pahor. Janković se je kot ljubljanski župan normalno zavzemal za projekt na njemu lasten način. Ampak ni bil tisti, ki bi lahko vplival na našo odločitev." Mestna občina Ljubljana tudi ni bila njihova stranka, šest, sedem let so se trudili, da bi pridobili enoto v središču Ljubljane. "Strašne ljubezni ni bilo," je poudaril.

Drugače pa je, "če ti predstavnik tvojega večinskega lastnika položi na srce, da je to za vse pomembno in da bi bilo dobro, če se skuša najti v okviru svojih možnosti rešitev", je opisal pogovor s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem.

Odzvala sta se že tako Janković kot Pahor. Ljubljanski župan meni, da je iz Kovačičevih izjav razvidno, da se je za projekt Stožice zavzemal, a ni bil "tisti, ki bi lahko vplival na njihovo odločitev". Dejal je še, da se od župana glavnega mesta države "pričakuje, da se bo zavzemal tudi za izgradnjo športne infrastrukture ne samo lokalnega ampak nacionalnega pomena, kakršne v Ljubljani ni bilo zgrajene že več desetletij".

Pahor: Nisem izvajal pritiska
Pahor se je na Kovačičeve navedbe že odzval. Zanikal je, da je izvajal pritisk glede sprejemanja poslovnih odločitev. V njegovem uradu pa priznavajo, da je v okviru pristojnosti opravil številne pogovore o pomembnejših projektih. Spomnili so na Pahorjev nastop v DZ-ju 23. septembra 2010, ko je med razpravo o interpelaciji takratnega ministra za šolstvo in šport med drugim povedal, da se je s projektom gradnje Stožic ukvarjal več kot Igor Lukšič.

Takrat je poslancem in poslankam pojasnil, da gre za državotvoren projekt, ki je bil načrtovan v času konjunkture in za katerega je "tik pred zdajci" zmanjkalo denarnih sredstev za dokončanje. Zato se je odločil, da bo svoj vpliv, v okviru svojih pristojnosti, zastavil za to, da bi pomagal pri dokončanju projekta. "Priznam, da sem zastavil svoj vpliv, da so se zganile nekatere institucije, da bi lahko prišlo do dokončanja del," je takrat rekel Pahor in dodal, da v enaki meri pomaga tudi drugim županom pri projektih takšnega pomena.

Projektu Stožice, v katerem so sodelovali kot manjšinska banka v konzorciju bank, so najprej nasprotovali, nato pa so v njem sodelovali, ker so se spremenili nekateri elementi, zvišal se je kapitalski delež investitorja. Najpomembneje pa je bilo, da so s tem dosegli poplačilo podizvajalcev, ki so bili njihove stranke, torej njihovih posojil. "Minimizirali smo težavo, ki smo jo že imeli."

Pritiski AUKN-ja zaradi Mercatorja
Dotaknili so se tudi primera Mercator. Kovačič je povedal, da so do delnic prišli z zaplembo, nato pa so jih tudi kupovali. Nanj je pritiskala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki jo je nato leta 2011 tudi razrešila. Takratni član AUKN-ja Marko Golob mu je po njegovih navedbah rekel, "naj neham podpirati prodajo Mercatorja, češ da mi bo žal celo življenje, da bo spustil celo državo nadme".

O Mercatorju so govorili tudi na sestanku z dvema ministroma - za finance Francijem Križaničem in za kmetijstvo Dejanom Židanom. "Svoje stališče glede tega, ki ga nikoli nista skrivala, sta jasno povedala tako predsedniku uprave NKBM-ja, torej meni, kot predsedniku uprave NLB-ja," je dejal.

Blokade dokapitalizacij
A po njegovih besedah je bolj kot to, kdo ga je klical, pomembno, česa politiki niso naredili ali pri čem so naredili še večjo škodo. Leta 2008, ko so vsi ukrepali, je bilo dovoljeno vse. "Takrat je Evropa dovoljevala nestandardne ukrepe, ki so pomenili, delaj, kar hočeš, samo da država, banke in gospodarstvo funkcionirajo," je poudaril in dodal, da Slovenija takrat ukrepov ni sprejela. Tudi za NKBM ne, čeprav jih je uprava predlagala.

V letih 2005 in 2006 so nadzorniki upravi banke zapovedovali znatno višjo rast, kot so jo načrtovali sami, leta 2008 pa jih niso poslušali, ko so predlagali dokapitalizacijo. Tako bi po njegovih besedah prišli v krizo pripravljeni. Dokapitalizacija leta 2009 se je zgodila v precej manjšem obsegu, kot je bilo zanjo predvidenega denarja v proračunu. "Takrat je Golob iz AUKN-ja rekel, da ne potrebujemo višje dokapitalizacije, saj nismo prek roba."

Leta 2011 so bili po njegovih besedah tuji investicijski skladi pripravljeni, da banki priskrbijo kapital, pa je AUKN v zadnjem trenutku to preprečil, in v lastništvo banke so za državo vstopila podjetja v državni lasti.

Kovačič prst usmerja tudi v politiko
Torej je za to velika odgovornost politike. "Vi ste odgovorni," je dejal poslancem, saj sta obe največji banki v skoraj 100-odstotni lasti že skoraj eno leto, pa Slovenska odškodninska družba, vlada ali ministrstvo za finance ni sprejelo nobenega korporativnega ukrepa. Tudi poslanci so odgovorni, saj ti imenujejo predsednika vlade in ministre, je bil jasen.

Sam ni bil nikoli član nobene politične stranke, ga pa je na ta položaj imenovala politika, meni, da po pomoti. "Če kdo misli, da so člani nadzornih svetov treh največjih bank, Petrola in drugih državnih družb imenovani brez soglasja politike, se spreneveda ali ne živi v tej državi," je povzel stanje.

"Celoten politični bazen želi podobno imeti roko nad bankami in gospodarstvom, od posameznika pa je odvisno, koliko je v svojih ravnanjih spreten ali nespreten." Največji interes politike je po njegovem mnenju, kdo bo kje sedel, kako se bo kadrovalo in komu se bo dalo sponzorstvo, in ne, komu se bo dalo posojilo.

Zaslišali bodo politike
Člani preiskovalne komisije so se na začetku marca odločili, da bodo na zaslišanja povabili nekdanje vodstvo AUKN-ja, nekdanje finančne ministre in nekdanja premierja Boruta Pahorja ter Janeza Janšo, ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Poleg naštetih naj bi pred njo nastopila še nekdanji predsednik uprave LHB Frankfurt Boris Zakrajšek in nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, ki trenutno prestaja zaporno kazen. Predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) je med novimi pričami omenil tudi nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa ter nekdanjega ministra za finance Franca Križaniča.

Do zdaj so pričali zdajšnji in nekdanji predsedniki in člani uprav ter nadzornih svetov NLB-ja, NKBM-ja in Abanke Vipa.