Na posvetu "Kaj mora Slovenija storiti za izhod iz krize in kako zagotoviti družbeno in gospodarsko rast?", ki je potekal v Državnem svetu, je nekdanji direktor in partner mednarodnega svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič spomnil, da je Slovenija, dokler je imela pred seboj velike cilje, dosegala pomembne uspehe, nato pa je zaspala.

Po vstopu v EU, Nato in območje evra pa se je razmišljalo, kako bi se pil šampanjec, ne pa, kako narediti korak naprej. Namesto da bi si država takrat zastavila cilj okrepiti konkurenčnost in rast ter začela izvajati ukrepe za to, je zgrmela po lestvici konkurenčnosti, je povedal Kraljič.

Kvadratura kroga v Sloveniji
Slovenija se po štirih letih krize po Kraljičevih besedah sooča s "kvadraturo kroga" oziroma s posledicami različnih primanjkljajev. Tako ima javnofinančni primanjkljaj v vrednosti 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda, ki zahteva ukrepanje, problematičen pa je tudi zaposlitveni primanjkljaj.

Stopnja brezposelnosti ne sme biti 10- do 15-odstotna, temveč jo je treba spraviti na pet- do šestodstotno, za kar bi bilo potrebnih 60.000 delovnih mest, je povedal Kraljič in poudaril, da je potreben koncept za zagon rasti in odpiranje delovnih mest.

Zato je primanjkljaj gospodarske rasti zelo problematičen, saj je letos ne bo, negativni rezultati pa se napovedujejo tudi prihodnje leto. Za ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji pa po Kraljičevem mnenju potrebujemo triodstotno rast.

Okrepiti je treba konkurenčnost
Kraljič meni, da ima Slovenija še kar nekaj možnosti za povečanje konkurenčnosti. Državni dolg še ni izrazito visok, zato dopušča še nekaj zadolževanja, ki bi ga morali vlagati v razvoj, ne pa za krpanje bank. Poleg tega je po njegovih besedah treba sprejeti reforme, saj se tako lahko zviša bonitetna ocena države in se ceneje dobijo sveža finančna sredstva.

Vladne ukrepe je treba podpreti
Brez radikalnega dviga konkurenčnosti ne bo gospodarske rasti, delovnih mest, dodatnih dohodkov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, je posvaril Kraljič in dodal, da je treba podpreti predlagane ukrepe vlade "ne glede na to, ali jo ljubimo ali ne", saj ni več časa, da bi čakali, da pride boljša vlada.

Glede predlagane konsolidacije javnih financ je dejal, da jo bo težko doseči le s krčenjem javne porabe, saj na to nismo pripravljeni, kar pomeni, da bi bilo treba okrepiti dohodkovno stran. Fiskalnega pravila v ustavi ne potrebujemo, saj imamo maastrichtske kriterije, je še pojasnil.

Kraljič se je strinjal, da je sanacija bank nujna, glede slabe banke pa je opozoril na vprašanje, kdo jo bo vodil in koliko nas bo ta rešitev stala. Med drugim tudi pogreša transparentne številke glede položaja bank. Če jih centralna banka ni sposobna podati, je nekaj "fundamentalno gnilega v deželi Kranjski," je bil oster Kraljič.

Državni holding ni nujna rešitev
Državni holding ni nujna rešitev, smiseln pa bi bil, če želimo okrepiti vrednost državnega premoženja, ne pa, da ga razdelimo oz. prodamo. Vendar je tudi ob tej rešitvi potrebna transparentnost, saj je treba vedeti, katera podjetja bodo sodila vanj, kakšna je njihova vrednost, kakšne so obveznosti, kakšni so stroški ...