Ekonomist Maks Tajnikar je za TV Slovenija dejal, da obstaja še tretji del pogodbe, ki pravi, da ima Kramar pravico po izpolnitvi mandata dobiti 12 zadnjih plač, kar je približno 200.000 evrov. Tega nekdanji predsednik uprave NLB-ja še ni dobil, a po pogodbi mu pripada. V letih njegovega vodenja največje slovenske banke mu je pripadala tudi bruto plača okoli 16.000 evrov in milijonska nagrada za uspeh.

Konjunktura dvigala nagrade
A spornost pogodbe je predvsem v tem, da so jo oblikovali po merilih leta 2001, ko se še ni vedelo, kakšna kunjunktura nas čaka. Tako je Kramar, poslovnež iz vrst nekdanjega LDS-a, dobival plačo tudi za tisto, kar se je zgodilo na trgu in sploh ni bila njegova zasluga, še poroča TV Slovenija.

Po Tajnikarjevih besedah je izplačilo na enoto delnice določala skupščina NLB-ja in s tem določila tudi višino Kramarjeve nagrade - ne glede na to, kaj se je v banki dogajalo in v kakšni meri je predsednik uprave sploh zaslužen za ta uspeh.

"Pogodba bi morala biti transparentna"
Nasprotno pa se ekonomistu Bogomirju Kovaču sama pogodba ne zdi posebno sporna. "Morda bi bilo veliko bolje, če bi bili vsaj ti najbolj občutljivi deli pogodbe javni in transparentni, ker to zahteva poslovna kultura v svetu in mislim, da bo tudi po tej krizi jasno, da morajo biti dohodki uprav javnih delniških družb transparentni," je dejal.

A. S.