Tako v svojem poročilu o razvoju za leto 2009 ugotavlja Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj. Lani smo po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat dosegli celo 92 odstotkov BDP-ja na prebivalca po merilu kupne moči v sedemindvajseterici.

Sočasno je naša država uspešno uresničevala tudi nekatere družbene razvojne cilje, kar pomeni, da so imeli od gospodarske rasti koristi tudi prebivalci, vendar pa ni izpeljala pomembnih strukturnih sprememb, ki bi zagotavljale uspešen prehod v družbo znanja in zvišale tehnološko zahtevnost slovenskega izvoza. Vse to negativno vpliva na slovensko gospodarstvo v zdajšnji svetovni finančni in gospodarski krizi.

Preveč smo odvisni od gibanj v tujini
Zdajšnja kriza je namreč po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta razkrila nekatere ključne slabosti slovenskega gospodarstva, ki se kažejo predvsem v močni odvisnosti od konjunkturnih gibanj v tujini, še posebej v največjih zunanjetrgovinskih partnericah, in zniževanju tržnega deleža na trgih teh držav ob padanju izvoza.

Vasle je prepričan, da bo Slovenija vse teže dosegala povprečje Evropske unije, če ne bo izpeljala strukturnih sprememb za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, modernizacijo sistemov socialnega varstva in prestrukturiranje javnih financ, ki bo podpiralo te cilje.

A. S.