"Pričakujemo nadaljnje dvige obrestnih mer. Na koncu jih bomo dvignili na raven, ki bo inflacijo pravočasno vrnila na raven srednjeročnega cilja," je v Frankfurtu povedala Lagarde. Obrestne mere bo ECB predvidoma dvignil 15. decembra.

Srednjeročni cilj ECB-ja je pri dveh odstotkih, pri čemer v centralni banki evrskega območja dovoljujejo začasna odstopanja v eno ali drugo smer.

"Inflacija v evrskem območju je močno previsoka," je bila jasna predsednica osrednje finančne ustanove v evrskem območju. Oktobra je letna inflacija v državah z evrom dosegla 10,6 odstotka, s čimer vztraja na najvišji ravni po letu 1997.

Tveganje recesije

Krepijo se tudi strahovi, da bodo visoka rast cen, umirjanje globalne rasti, energetska kriza in druge posledice ruskega napada na Ukrajino evrsko območje pahnile v vsaj krajšo recesijo oziroma v obdobje stagflacije. Da se je tveganje recesije povečalo, je opozorila tudi Lagardova.

ECB je zato pred vprašanjem, ali lahko upočasni dinamiko zaostrovanja denarne politike. Svet ECB-ja je konec oktobra tretjič zapored občutno dvignil glavne obrestne mere. Od julija so se te tako zvišale za dve odstotni točki, tako da je osrednja obrestna mera v evrskem območju zdaj pri dveh odstotkih.

Dvigi obrestnih mer bodo zavirali gospodarstvo

S tem je banka že dosegla nevtralno raven, ko denarna politika niti ne spodbuja niti ne zavira gospodarske rasti, za prihodnje mesece pa v Frankfurtu napovedujejo še dodatne dvige.

S tem bi denarna politika prek zaostrovanja posojilnih pogojev začela zavirati gospodarsko dejavnost. Pred oktobrskim dvigom obrestne mere so analitiki do konca prvega četrtletja napovedovali dvig še za 1,75 odstotne točke.

Nemška centralna banka: Ne smemo se ustaviti

Predsednik nemške centralne banke Bundesbank Joachim Nagel je medtem na istem dogodku v Frankfurtu opozoril, da ECB kljub nevarnosti recesije ne bi smel popuščati. "Ne smemo se ustaviti, potrebni so odločni dodatni koraki," je poudaril in dodal, da se ECB ne sme ustrašiti upočasnjevanja gospodarske dejavnosti. "Inflacija je trd oreh. Če ga želimo streti, mora biti trda tudi denarna politika," je bil jasen.

Reinvestiranje prihodkov od zapadlih obveznic

Lagarde je sicer poudarila, da bodo obrestne mere ostale glavno orodje prilagajanja denarne politike. "A normalizirati moramo tudi druga svoja orodja in s tem dodatno podkrepiti svojo obrestno politiko," je pojasnila.

Na decembrski seji bo svet ECB-ja denimo obravnaval, kako "občutno in predvidljivo" zmanjšati bilančno vsoto ECB-ja.

Ta se je prek odkupov vrednostnih papirjev v okviru rednih programov odkupov močno napihnila v času evrske krize in pozneje s posebnim pandemičnim programom še v času koronske krize. V rednem programu APP je bilo konec oktobra še za skoraj 3256 milijard evrov obveznic, v pandemičnem programu pa za okoli 2585 milijard evrov.

Po napovedih naj bi ECB najprej z reinvestiranjem prihodkov od zapadlih obveznic prenehala v okviru rednega programa, pozneje pa še v okviru pandemičnega. Pričakovati je, da se bo to zgodilo po koncu dvigovanja obrestnih mer. Nagel si želi, da se to zgodi že v začetku leta 2023.