.

NLB je z zaplembo omenjenih deležev postal pomemben lastnik v vrsti zanimivih podjetij, kot sta Mercator in Skupina Pivovarna Laško, zato je "nelogično, da te deleže drži v nedogled in jih ne skuša bolj agresivno prodati", je poudaril Lahovnik in dodal, da se boji, da se spet ponavljajo napake iz preteklosti. "Očitno so dobili signal, drugod kot iz politike si ne predstavljam, da bi prišel, da se s prodajo ne mudi," je dejal.

Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister, zdaj zaposlen na ljubljanski ekonomski fakulteti, je skupaj s finančnim analitikom Simonom Mastnakom v oddaji Odmevi razmišljal o položaju slovenske največje banke.

"Kar smo si izposodili, bomo morali vrniti"
"Država je v zameno (da se počaka s prodajo zaseženih deležev op. a.) očitno voljna najti denar za dokapitalizacijo," je dejal Lahovnik, ki temu ni naklonjen. Kot pomemben faktor izpostavlja zadolževanje države, ki v absolutnem smislu morda še ni skrb vzbujajoč, trend zadolževanja pa kaže na bliskovito naraščanje. Dolg države je namreč s 24 odstotkov BDP-ja poskočil na 39 odstotkov, samo lani pa se je država zaradi negativnega proračunskega primanjkljaja zadolžila za 1,7 milijarde evrov. Ta dolg bomo morali vrniti, ali v obliki višji davkov ali trošarin, je dejal Lahovnik.

Zakaj bi kdo kupil delnice NLB-ja?
Težava dokapitalizacije NLB-ja ni le v njeni višini, ki je po mnenju obeh gostov oddaje prenizka, ampak tudi v popolnem nezanimanju zasebnih vlagateljev. Mastnak pri tem izpostavlja precenjeno višino delnice, ki je "trenutno postavljena na 116 evrov", kar je višje od njene knjigovodske vrednosti. Za primer navaja možnost nakupa delnic NKBM-ja, v katerega lahko zasebnik vlaga 30 odstotkov ceneje. "Mislim, da je celotna dokapitalizacija nastavljena na to, da država po smešno visoki ceni dokapitalizira banko, pri čemer se že vnaprej ve, da pri tem nihče ne bo hotel sodelovati," je dejal Mastnak.

"Ključno je, da so zraven zasebniki," je o dokapitalizaciji dejal Lahovnik, ki meni, da je drugače to le še ena državna sanacija banke, kar smo že videli.

Hypo "težijo" nepremičnine
Mastnak kot eno izmed težav izpostavlja ne le zasežene deleže kreditno nesposobnih podjetij, ampak tudi nepremičnine, ki jih je banka "zaplenila". Ne le NLB in druge banke, na tem področju prednjači avstrijski Hypo Alpe-Adria, ki je prek Hypo Leasinga med največjimi na tem področju. Kako bo torej potekalo reševanje Hypa? "Hypu ni v interesu čez noč narediti popolne razprodaje," meni Mastnak, ki je prepričan, da bi več nepremičnin na trgu lahko pomenilo začetek praznjenja nepremičninskega balona, ki v Sloveniji še ni počil. Ko se bo ta balon spustil, bodo bančne slabitve še večje kot prej, je napovedal.

Praznjenje nepremičnskega balona bo vplivalo na oblikovanje primernejših cen, saj bo na trgu več nepremičnin, bilance pa se bodo uredile. A pok nepremičninskega balona ima lahko tudi zelo negativen učinek, saj bodo imela podjetja, ki imajo v lasti nepremičnine, premalo kapitala glede na dolg, in ker se bo ta zmanjševal, bodo morale banke znova odločati o podaljšanjih posojil. "Mogoč je tudi zelo črn scenarij," je dejal Mastnak.