Zakon o drugem tiru med Divačo in Koprom, ki je prestal dve referendumski preizkušnji, je začel veljati 21. julija, ministrstvo pa ima od tedaj 30 dni časa, da vzpostavi vse dejavnosti za nemoteno delovanje podjetja 2TDK, ki bo prevzel vlogo investitorja projekta.

"Vemo, da imamo zaradi dveh referendumov enoletno zamudo, zato smo veliko dejavnosti peljali vzporedno, da smo to zamudo lahko nadomestili," je pojasnil državni sekretar Jure Leben. Za začetek mora država izvesti dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Letos bodo nanj prenesli 20 milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih jih nameravajo še 179 milijonov.

Sodelovanje Madžarske
Po Lebnovih pojasnilih se bo omenjenih 179 milijonov evrov v 2TDK nateklo sorazmerno z vlaganjem v potencialne zaledne države. Ministrstvo je danes Madžarski posredovalo datume z morebitnimi nalogami, ki bi jih lahko z njimi opravili, je še pojasnil vodja projekta in poudaril, da ne more doseči nobenega dogovora, če tega ne bo potrdil DZ.

"V času koalicijskih pogajanj je bilo jasno povedano, naj se pogovori nadaljujejo. Šele potem bomo ocenili, ali je vsebina primerna za korist Slovenije. Če ne bo, bomo iskali novo primerno rešitev," je še povedal.

Slovenija mora dokončati še postopek črpanja 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev, prav tako je v postopku pridobivanja posojila pri Evropski investicijski banki (EIB). To bo hkrati začetek postopka pridobivanja poroštva Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).

Končna cena okoli milijarde evrov
Finančno konstrukcijo projekta drugi tir mora Slovenija zapreti v roku enega leta od podpisa pogodbe za sredstva, ki smo jih za projekt pridobili na t. i. blending razpisu v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope, znanega po angleški kratici CEF. To se izteče 31. maja prihodnje leto. Leben ocenjuje, da bi lahko glede na potek pogovorov z EIB-jem in predlagan načrt dela z zaledno državo finančno konstrukcijo zaprli do konca letošnjega leta.

Končna cena projekta je ocenjena na okoli eno milijardo evrov. Slovenija bo s kapitalskim vložkom v 2TDK iz proračuna namenila 200 milijonov evrov, če pa zaledna država ne bo sodelovala in se bo prihodnja vlada odločila, da manjkajoči delež prispevamo iz proračuna, pa bi lahko slovenski kapitalski vložek po Lebnovih besedah znašal 400 milijonov evrov.