Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo analizo o letalski povezljivosti Slovenije, v ta namen pa sta bili pripravljeni dve študiji. Ministrica Alenka Bratušek je v uvodu dejala, da so zdaj na mizi prvič realni podatki o letalskem prometu in škoda, ki nastaja zaradi slabe letalske povezljivosti. Študiji sta predstavila Matej Eljon, družb Melkom in Fabce, in ekonomist Jože P. Damijan.

Obnova števila potnikov po epidemiji v Sloveniji druga najslabša v Evropi

Matej Eljon je povedal, da so po analizi več baz podatkov ugotovili, da je trenutna letalska povezanost Slovenije izjemno slaba, od evropskih držav je slabša samo v Belorusiji, ki je pod sankcijami Zahoda.

Obnova števila potnikov po koronskem šoku je ob tem daleč najslabša med evropskimi državami. Njihovo število je lani glede na 2019 na ljubljanskem letališču dosegalo 43 odstotkov pri neposrednih letih z Brnika in 55 odstotkov pri letih na vozlišča, od koder so nato potovali na druge destinacije. V Evropi je medtem na primerljivih regionalnih letališčih stopnja okrevanja pri 89 odstotkih.

Ko gre za podatke o premikih letal oz. letih, je stopnja obnove glede na 2019 v Ljubljani pri 68 odstotkih, v Evropi pa pri primerljivih letališčih 100-odstotna, pri vseh pa 83-odstotna. Po podatkih Združenja letalskih prevoznikov je medtem število potnikov v Sloveniji lani glede na 2019 dosegalo 56 odstotkov, v Evropi pa 81 odstotkov.

Po vseh različnih bazah je bilo torej zaostajanje izrazito, je dejal Eljon. Tudi v prvem letošnjem četrtletju je število potnikov še vedno za 41 odstotkov pod ravnmi iz 2019, medtem ko so letališča iz regije že povsem okrevala. Tudi kratkoročne napovedi ne kažejo preveč dobro. V naslednjih osmih tednih je tako pričakovati približno isto število letov kot lani, kljub novim prevoznikom na ljubljanskem letališču.

Letno na sosednja letališča "uide" kar 300.000 potnikov

Avtorji analize ugotavljajo, da letno na sosednja letališča uhaja vsaj okoli 300.000 potnikov, pri čemer je to po Eljonovih besedah konservativna ocena, saj nizkocenovni prevozniki ne razkrivajo podatkov o kupcih kart. Potencial za ljubljansko letališče trenutno ocenjuje pri 1,6 milijona potnikov letno, kar je sicer še vedno za okoli desetino manj kot v najboljšem letu 2018.

Tudi ekonomist Jože P. Damijan je v imenu avtorjev študije o ekonomskih učinkih slabše povezljivosti poudaril, da je bilo pokoronsko okrevanje v ostalih državah izrazito in je letalski promet danes na ravneh pred covidom-19, v Sloveniji pa je le na okoli 60 odstotkih te ravni.

Število izpadlih potnikov zaradi slabe letalske povezljivosti in propada Adrie Airways so avtorji za obdobje analize ocenili na okoli 1,5 milijona potnikov. Gre za tiste, ki bi prišli, če bi bila Slovenija enako dobro povezana kot druge države.

Makroekonomski učinki izpada potnikov ocenjeni na 260 milijonov evrov letno

Celotni makroekonomski učinki tega izpada so na letni ravni ocenjeni na okoli 260 milijonov evrov, še dodatnih 170 milijonov evrov naj bi bilo negativnega učinka na slovenski turizem. V obdobju analize skupni učinek nanese okoli 1,8 milijarde evrov.

Damijan je omenil še ostale oportunitetne stroške za potnike, kot so izguba časa, stroški prevoza na sosednja letališča in podobno; njihov učinek je za obdobje 2020-2022 ocenil na okoli 140 milijonov evrov.

Letalsko povezljivost lahko država izboljša na več načinov: z javno službo ali subvencioniranjem letalskih prevoznikov, z ustanovitvijo lastne družbe ali z javno-zasebnim partnerstvom.

Študija ustanovitve nacionalne letalske družbe

V primeru ustanovitve lastne letalske družbe bi bil po oceni avtorjev za Slovenijo najbolj primeren model partnerstva z zasebnim strateškim partnerjem. Njihov osnovni scenarij je bil najem treh manjših letal, vzpostavitev 11 linij na v preteklosti najbolj želene destinacije ter 60 tedenskih povezav, preračunali pa so tudi druge scenarije, z večjimi letali in več linijami. Gledali so na 10-letno obdobje projekcij.

Ugotovili so, da bi bila v primeru javno-zasebnega partnerstva točka preloma, ko bi družba lahko postala dobičkonosna, v sedmem letu. Kumulativna izguba v tem primeru bi v šestem letu dosegla 35 milijonov evrov, po desetem letu pa bi bila še pri 28 milijonih evrov.

Avtorji tako ocenjujejo, da bi morala partnerja družbo na začetku dokapitalizirati za vsaj 35 milijonov evrov, v primeru bolj ambicioznega začetnega obsega poslovanja in negativnega stroškovnega scenarija pa za 70 milijonov evrov. Če pa bi na začetku vložila vsak po 50 milijonov evrov, pa bi bila družba po vsakem scenariju solventna vseh deset let.

Uspešnost nove družbe bi bila seveda odvisna od uspešnosti pri trženju letov in dosežene cene vozovnic. Družba bi npr. pozitivno poslovala ob minimalno 64-odstotni zasedenosti letal in minimalni ceni vozovnice 134 evrov, kombinacija na dolgi rok za uspešno delovanje pa bi bila minimalna cena 152 evrov in minimalno okoli 70-odstotna zasedenost.

Ustanovitev novega prevoznika bi bila lahko pod določenimi predpostavkami ekonomsko upravičena, je sklenil Damijan. Nova družba pa mora biti poslovno vitka, komercialno uspešna in vsaj na začetku bolj konservativna.

Model javno-zasebnega partnerstva bi lahko bil po osnovnem scenariju bolj ugoden za državo kot vsakoletno financiranje prevoznikov, je še zatrdil Damijan.

Če bodo projekcije pokazale, da bi prevoznik posloval z izgubo, ga ne bo

Ministrica je pred predstavitvijo študij za STA dejala, da je vesela, da ima vlada zdaj na mizi konkretne realne ocene slabega stanja letalske povezljivosti. "Govorimo o več 100 milijonih negativnih učinkov na slovensko gospodarstvo," je poudarila. Odločitve vlade ni želela prejudicirati, opozorila pa je, da je do te še nekaj korakov, saj gre za zahteven postopek, ki zahteva ogromno usklajevanja.

"Govorimo o letu in pol ali dveh letih trdega dela. Želim pa si, da ministrstvo dobi mandat, da gremo s postopki in iskanjem dodatnih argumentov naprej," je dejala in pojasnila, da bi se to lahko zgodilo v prihodnjih 14 dneh.

Ministrica se čudi, da nekateri napovedujejo, da bi morebitni domači letalski prevoznik posloval z izgubo. "Če bodo projekcije kazale, da bo podjetje poslovalo z izgubo, tega podjetja ne bo," je bila jasna in pojasnila, da v tem primeru tudi soglasja Evropske komisije ne bo. Začetni stroški bi bili veliki, zato je lahko po njenih besedah začetno poslovanje tudi negativno, na srednji ali daljši rok pa ne.

Kot je povedala, se začetni strošek ustanovitve novega prevoznika šteje v več 10 milijonih evrov, a je javnofinančno izvedljivo. "To ni nekaj, kar bi državnemu proračunu povzročalo gromozanske težave. Govorimo namreč o dokapitalizaciji, sredstva zanjo se namenijo iz B-bilance proračuna, ta sredstva pa ne vplivajo na primanjkljaj. Ne glede na vse je treba tudi s tem davkoplačevalskim denarjem delati racionalno," je ministrica Bratušek opozorila v pogovoru za STA, ki bo v celoti objavljen predvidoma v soboto.

Kot je dejala, je ustanovitev letalskega prevoznika z zasebnim partnerjem najbrž edina realna možnost, da pridemo do dobrega prevoznika, ki bo imel bazo v Ljubljani. "Če imamo partnerja z licenco, s sloti, z izkušnjami, ne bi začeli z ničle, kar je pomembno ne samo zaradi Evropske komisije, temveč tudi vseh drugih tehničnih težav," je pojasnila. Pogovori z morebitnim partnerjem sicer še ne potekajo, ker vlada za to še ni dala mandata.

Glede slabega odziva na razpis za subvencije letalskim prevoznikom je priznala, da so si želeli več, a poudarila, da ni še nič izgubljenega. Razpisi bodo namreč še objavljeni, kar vedo tudi prevozniki, ki linije ne morejo odpreti čez noč, zato na prihodnjih razpisih pričakuje boljši odziv. "Program subvencioniranja letalskih prevoznikov je trileten in ostaja," je zatrdila.

Ministrica ima občutek, da se Fraport premalo zavzema za promet

S subvencijami je vlada želela prevoznikom znižati cene storitev na letališču, in to je po njenih besedah tudi največ, kar lahko država naredi. "Tudi mi kot država od Fraporta pričakujemo, da zasleduje iste cilje – povečanje prometa na ljubljanskem letališču. Iskreno, včasih imam občutek, da ti cilji na drugi strani niso enaki," je dodala.

Na vprašanje, ali je bila prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu napaka, je odgovorila, da bi bile razmere danes najbrž enake tudi v primeru, da bi ljubljansko letališče ostalo v domačih rokah. Kot veliko napako je medtem označila prodajo Adrie Airways nemškemu skladu 4K. Dejstvo sicer je, je poudarila, da Adria Airways v takem obsegu, kot je delovala, ne bi mogla več delovati. Bi bilo pa mogoče ustanoviti novo podjetje, torej ohraniti zdravo jedro, a v bistveno manjšem obsegu in tako bi se dalo Adrio Airways rešiti.