Generalna direktorica Sursa Irena Križman je za MMC povedala, da je bila inflacija po ugotovitvah statističnega urada predvsem posledica višjih cen hrane, energentov, gostinskih in nastanitvenih storitev ter nižjih cen oblačil in obutve. V preteklih treh letih smo januarja imeli deflacijo, letos pa je že januar postregel z 0,1-odstotnim povišanjem cen.

Razprodaje nekoliko znižale inflacijo
Razprodaje oblek in obutve so skupno rast cen znižale za 0,9 odstotne točke, saj so se cene teh izdelkov v povprečju znižale za 11,3 odstotka. Januarja so se zaradi novih akcij sicer nekoliko znižale cene komunikacijskih storitev, nekaterih storitev iz skupine zdravja, rekreacije in kulture, alkoholnih pijač in tobaka.

Januarja občutno dražji mlečni izdelki
Med podražitvami v skupini hrane in brezalkoholnih pijač so se januarja bolj podražili mleko in mlečni izdelki (v povprečju 9,7 odstotka), olje in maščoba (5,5 odstotka), sladkor in kanditorni izdelki (2,2 odstotka), ribe (2,1 odstotka) in brezalkoholne pijače (1,9 odstotka).

Več kot 10-odstotna letna podražitev blaga dnevne uporabe
Znova se je povišala letna rast cen, ki je zdaj 6,4-odstotna, medtem ko je bila v istem obdobju lani le 2,7-odstotna. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo blago dražje za 7,2 odstotka, storitve pa za 4,7 odstotka. Močno izstopa rast cen blaga dnevne uporabe, ki se je v enem letu podražilo za kar 10,6 odstotka.

Umar: Vzroki za inflacijo nas zasledujejo
Visoko stopnjo inflacije je že komentiral direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je dejal, da so se razlogi za povišanje inflacije iz preteklega leta nadaljevali tudi v januarju. "Ključni razlog za naraščanje inflacije so še vedno cene hrane in energentov, objavljeni podatki pa ne kažejo, da se višja rast cen v teh dveh skupinah pomembneje kaže na preostalih cenah," je dodal Boštjan Vasle.

Za gibanje cen v letošnjem letu bo, poleg razmer na svetovnih trgih, ključnega pomena odziv vseh, ki kakor koli oblikujejo cene v Sloveniji. Poleg tega je izredno pomembno, da ključne makroekonomske politike tudi letos ne bodo prispevale k inflaciji, takšne usmeritve pa bi morali upoštevati tudi dogovori o rasti plač, je še pojasnil Vasle.

Svet Banke Slovenije: Maastrichtsko merilo mora postati vodilo pri oblikovanju rasti cen
V torek so se s trenutnimi gospodarskimi gibanji seznanili tudi v Svetu Banke Slovenije. Ugotovili so, da cilj vzdržne in neinflacijske rasti zahteva, da se vrnemo v okvire potencialne rasti. Koristno bi bilo tudi opredeliti objektivna merila za ocenjevanje stopenj rasti proračunskih in drugih javnih izdatkov ter plač, ki so skladne z uresničevanjem navedenih orientacij, maastrichtsko merilo stabilnosti cen pa mora biti trajna usmeritev ekonomskih politik v Sloveniji. Maastrichtsko merilo rasti cen mora postati vodilo pri oblikovanju rasti cen, ki so pod administrativnim nadzorom, so še zapisali v sklepu.

A.K.K./A.M.