Gospodarske razmere v Slovenji močno zaznamuje vojna v Ukrajini in z njo povezane negotovosti. Če bo letos gospodarska rast še visoka, 5,8-odstotna, pa v prihodnjih dveh letih lahko pričakujemo 2,4- do 2,5-odstotno rast. A le, če se vojna ne bo zaostrila.

Banka Slovenije je na novinarski konferenci predstavila najnovejše makroekonomske napovedi. Kot je takoj poudarila namestnica guvernerja Banke Slovenije Tina Žumer, gospodarske razmere v Sloveniji močno zaznamuje vojna v Ukrajini oziroma z vojno povezane negotovosti, motnje v mednarodni menjavi ter visoke cene energentov in surovin. Kot je dejala Žumer, bo vojna vplivala na umirjanje gospodarske dejavnosti znotraj letošnjega leta, a bo skupna rast letos še vedno znašala visokih 5,8 odstotka, in sicer predvsem zaradi izrazitega statističnega učinka prenosa rasti iz preteklega leta. V prihodnjih dveh letih se bo ustalila pri 2,4 oziroma 2,5 odstotka.

Umiritev gospodarske rasti

Po osrednji napovedi Banke Slovenije naj bi bila gospodarska rast v celotnem napovednem obdobju, torej do leta 2024 široko osnovana. Zasebno porabo bodo spodbujali visoka zaposlenost, nadaljnja rast plač in nakopičeni prihranki iz časa pandemije. Po močni rasti v začetku letošnjega leta bo naložbena dejavnost v nadaljevanju letošnjega leta in v naslednjem letu postopoma bolj zadržana zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in manjše razpoložljivosti naložbenih dobrin. Ob stabilizaciji razmer v zunanjem okolju in postopni razrešitvi težav v dobavnih verigah pa Banka Slovenije pričakuje ponoven pospešek v rasti zasebnih naložb in izvoza v letu 2024.

Razmere na trgu dela

Zaposlenost naj bi se poviševala v celotnem obdobju napovedi. Letos se bo povišala za 2,8 odstotka, leta 2023 za 1,1 odstotka in leta 2024 za 0,7 odstotka. Napoved gibanj na trgu dela sicer odraža pričakovano stopnjevanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. To ob napovedi inflacije vpliva tudi na napovedano nominalno rast sredstev na zaposlenega, ki se bo v napovednem obdobju povprečno na letni ravni povišala za 4,5 odstotka, so zapisali na Banki Slovenije.

"Rešitev ni v zvišanju plač delavcem"

Robert Zorko, namestnik direktorice analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, je poudaril, da se poleg mednarodnega dogajanja, ki vpliva na gospodarstvo v Sloveniji, zaostrujejo tudi razmere na trgu dela. Neskladja med potrebami podjetij in ponudbo so vedno večja. "Pomanjkanje delavcev bi že lahko izraziteje omejevalo gospodarsko dejavnost," je dejal. Kljub temu Zorko ne vidi rešitve v zvišanju plač delavcem v javnem in zasebnem sektorju. "Rast realnih plač, ki bi močneje prehitevala rast produktivnosti, bi lahko vodila tudi v plačno inflacijsko spiralo, na kar smo že opozorili."

Zorko je še dodal, da se lahko jeseni spet pojavi naraščanje obolelih s covidom-19. "Slovensko gospodarstvo se je v času pandemije izkazalo za prožno in sposobno hitrega prilagajanja na nove razmere v mednarodnem okolju, soočenje z aktualnimi izzivi bi tako lahko bilo tudi uspešnejše od tega, kar danes pričakujemo in ocenjujemo."

Po letošnji visoki rasti cen se bo inflacija postopno znižala

Razmere v domačem gospodarstvu in zunanjem okolju se odražajo v napovedi inflacije, ki bo letos v povprečju znašala 9,0 odstotka, v letih 2023 in 2024 pa se bo znižala na 4,5 odstotka oziroma 2,3 odstotka.

Prevladujoč dejavnik letošnje visoke inflacije bo visoka rast cen energentov, a se bodo vse bolj krepili tudi prispevki drugih cenovnih skupin. Ob postopnem zmanjševanju prispevka rasti cen energentov bo inflacija v letu 2023 ostala povišana zlasti zaradi rasti cen hrane in storitev. Oba dejavnika bosta prispevala k ohranjanju skupne rasti cen nad inflacijskim ciljem dveh odstotkov tudi v letu 2024, so zapisali na Banki Slovenije.

"Oster scenarij" napoveduje negativno gospodarsko rast

A Banka Slovenije je pripravila tudi alternativni "oster scenarij", ki temelji na predpostavki, da se bo ruska vojaška agresija v Ukrajini intenzivno nadaljevala tudi prihodnje leto. "S tem bi se zaostrile tudi sankcije proti Rusiji. Scenarij tako predvideva, da bi sankcije vključevale embargo na vse ruske energente, tako na nafto kot na zemeljski plin. Takšne razmere bi povečale negotovost na finančnih trgih, upadlo bi tuje povpraševanje, zmanjšala bi se ponudba naložbenih dobrin in energentov. Vse to bi se odrazilo v manjši gospodarski aktivnosti zaradi povečane negotovosti in upada kupne moči gospodinjstev, zlasti zaradi višjih cen energentov in drugih surovin. Podjetja bi se zaradi težav z dobavami in razpoložljivostjo in pomanjkanjem energentov, zlasti plina v kurilni sezoni konec letošnjega leta in začetku prihodnjega leta, morala odločati tudi za delne kratkotrajne prekinitve proizvodnje," je dejal Zorko.

V primeru uresničitve ostrega scenarija bi gospodarska rast za letos znašala 4,3 odstotka, za leto 2023 -0,4 odstotka in za leto 2024 3,6 odstotka. Podobno se pričakuje tudi za evrsko območje, kjer bi bila gospodarska rast prav tako negativna, je pojasnil Zorko. Rast cen življenjskih potrebščin bi bila v primerjavi z osrednjo napovedjo v celotnem obdobju višja in bi letos znašala 9,8 odstotka, leta 2023 6,6 odstotka in leta 2024 2,5 odstotka.

Napoved osrednjega scenarija Banke Slovenije:

Vir: Banka Slovenije

Umar: Ob umirjanju rasti izvoza še naprej visoka rast domače porabe

Rast domače potrošnje ostaja visoka, je pa kupna moč gospodinjstev pod vse večjim vplivom naraščajočih cen, predvsem energentov in hrane, saj se je inflacija maja še okrepila. Še naprej pa se umirja rast aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, ugotavlja Umar v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo.

Na visoko rast potrošnje gospodinjstev sta v prvih štirih mesecih letos ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in visoka rast zaposlenosti. Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju v večini panog povečala, na Umarju ocenjujejo, da je k pozitivnim gibanjem v trgovini na drobno z neživili ob nizki lanski osnovi prispevala tudi odprava pogoja PCT (preboleli cepljeni, testirani).

V tem obdobju se je povečal tudi prihodek v tržnih storitvah. Glede na enako obdobje pred epidemijo covida-19 je občutno zaostajal le še v potovalnih agencijah.

V prvem četrtletju so rast gospodarske aktivnosti poganjale tudi naložbe. V gradbeništvu se je po postopnem zniževanju v lanskem letu vrednost opravljenih del v prvem četrtletju močno okrepila, po daljšem času tudi v gradnji nestanovanjskih stavb. Še naprej pa se v gradbeništvu povečujejo stroškovni pritiski.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po umiritvi rasti v prvem četrtletju aprila nekoliko povečala. Blagovna menjava z državami EU-ja se je aprila tekoče znižala. Povečuje se negotovost, povezana z motnjami v dobavnih verigah, naraščajočo inflacijo in rusko-ukrajinsko vojno, hkrati se izvozna pričakovanja slabšajo. Ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in močnem domačem povpraševanju je rast izvoza zaostala za rastjo uvoza. Maja se je poslabšala tudi gospodarska klima.

Rast zaposlenosti izhaja iz zaposlovanja tujcev

Kljub omejitvam na ponudbeni strani se nadaljuje visoka rast zaposlenosti, ki pa v veliki meri izhaja iz zaposlovanja tujcev, navaja Umar. Rast števila delovno aktivnih se je marca medletno nekoliko umirila, visoka pa je ostala v gostinstvu in v gradbeništvu, ki tudi izstopa po deležu tujih delavcev (45 odstotkov).

Za več kot polovico je bil medletno v prvem četrtletju letos večji tudi obseg študentskega dela. Registriranih brezposelnih je bilo konec maja opazno manj kot pred letom dni, nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih.

Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja razmeroma visoka. Umar ocenjuje, da v nekaterih dejavnostih (gostinstvo, promet in skladiščenje ter gradbeništvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Raven plač v javnem sektorju od novembra lani zaostaja za razmeroma visoko ravnjo iz predhodnega leta, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije, ki se letos ne izplačujejo več.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih štirih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani, na zmanjšanje sta vplivala rast prihodkov in znižanje odhodkov. Rast prihodkov je posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti, zlasti domače potrošnje, in je izhajala predvsem iz prihodkov davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Okrepili so se tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU-ja in nedavčni prihodki. Na znižanje odhodkov so medtem vplivala nižja izplačila za ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19, še navaja Umar.