Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se v enem letu v povprečju znižale za 4,1 odstotka oz. 1,5 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene. Povprečna letna deflacija je bila 0,1-odstotna, medtem ko so statistiki lani zaznali 1,6-odstotno inflacijo. Letna rast cen je bila lani 1,8-odstotna, je sporočil statistični urad.

K letni deflaciji so največ, eno odstotno točko, prispevale nižje cene naftnih derivatov; cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 18,8 odstotka, cene tekočih goriv pa za 14,6 odstotka. Po 0,4-odstotne točke so k letni deflaciji prispevale še nižje cene počitniških paketov (za 9,8 odstotka) ter nižje cene oblačil in obutve (za 5,4 odstotka).

Na drugi strani so letno raven cen letos zviševale cene proizvodov in storitev iz zdravstva (za 4,9 odstotka), višje cene tobaka in tobačnih izdelkov (za 5,3 odstotka) ter višje cene hrane (za 1,1 odstotka).

V EU-ju rahla inflacija

Letna stopnja deflacije v državah članicah Evropske monetarne unije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 0,3-odstotna. V državah članicah EU-ja so statistiki zaznali 0,2-odstotno inflacijo. Najvišja inflacija, 3,7-odstotna, je bila na Poljskem, najvišjo deflacijo (2,1-odstotno) pa so imeli v Grčiji. Slovenija je imela 1,1-odstotno deflacijo.