Prvi mož bodočega slovenskega obrata David Adam je med drugim dejal, da jim je bilo vreme v prvem mesecu pripravljalnih gradbenih del zelo naklonjeno, srečo pa so imeli tudi pri izbiri partnerjev, ki skrbijo za gradnjo.

Ob tem je napovedal, da bodo že v kratkem v prostorih nekdanjega Stavbarja odprli informacijsko pisarno, kjer bodo njihovi predstavniki ves čas gradnje vsak petek med 13. in 14. uro občanom na voljo za morebitna vprašanja in pobude.

Njegov sodelavec Damjan Ozmec je podrobneje predstavil terminski načrt, ki kljub enomesečni zamudi pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja ostaja nespremenjen. Takoj po tem so se namreč lotili pripravljalnih del in uradno odprli gradbišče.

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije, vloga naj bi bila pripravljena do konca novembra.

Groba gradbena dela bodo zaključili predvidoma konec aprila naslednje leto, ko bodo začeli z montažo lakirnice. Že oktobra naj bi pričeli poskusno obratovati, serijsko proizvodnjo in s tem uresničitev obljube o zaposlitvi prvih 400 ljudi pa načrtujejo za 1. marec 2019.

Za gradbena dela bo poskrbel Pomgrad, za strojne instalacije ptujsko podjetje Tamis, za električne instalacije pa eno od avstrijskih podjetij. Sicer pa je na gradbišču trenutno po Ozmečevih besedah več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

Okoljevarstvena zagotovila
Po zagotovilih direktorja projektantskega podjetja Biro Biro Uroša Roškerja so se pri pripravi projekta veliko posvetili okoljskim vprašanjem, saj gre za vodovarstveno območje. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema nobena tekočina ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Investitorji zagotavljajo tudi nadzor prevoza zemljine na območja, kjer bodo poskrbeli za nadomestna kmetijska zemljišča. Čeprav se zavedajo, da v času gradnje brez vplivov na okolje ne bo šlo, bodo z vsemi ukrepi skušali zagotoviti, da bo ta čim manjši.

Ponudbe za odkup nepremičnin "sramotne"
Med krajani je bilo na koncu največ vprašanj namenjenih županu Marku Soršaku. Med drugim so na svoje težave opozorili prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije. Ti so za zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili po njihovem mnenju sramotne ponudbe, a jim je župan danes zagotovil, da gre šele za začetek postopka, ki bo trajal še nekaj časa, zato je prepričan, da bodo na koncu zadovoljni vsi.

"Enako je bilo tudi z lastniki kmetijskih zemljišč, s katerimi smo se morali sestati kar nekajkrat, na koncu pa smo vendarle našli dogovor," je dejal Soršak, ki konkreten ni želel biti niti glede usode Rogoškega gozda v naslednji fazah, ko bo treba za širitev proizvodne cone zagotoviti nova nadomestna kmetijska zemljišča, krajani Rogoze pa se bojijo, da bi te znova pridobili s sekanjem njihovega gozda.

Kot je dejal, so konec oktobra s predstavniki kmetijskega in gospodarskega ministrstva govorili o prvih rešitvah glede nadaljnjih faz. Naslednjič naj bi se srečali še ta mesec, ob tem pa so se sestali tudi z župani štirih občin, ki imajo na voljo zemljišča, a teh ne želi izpostavljati do zaključka pogovorov. Je pa vesel, da so predstavniki države v zadnjem času večkrat javno zagotovili, da njihovega gozda ne bodo več sekali.