Skupina NLB je lani oblikovala za 83,1 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je 41 odstotkov manj kot predlani, še vedno pa predstavlja skoraj 45 odstotkov kosmatega dobička skupine, ki se je ustavil pri 185,6 milijona evrih. Banka NLB pa je ta obseg znižala za pet odstotkov, na 88 milijonov evrov, je NLB objavil prek spletne strani Ljubljanske borze. Kosmati dobiček, neupoštevajoč rezervacije in slabitve, je bil na medletni ravni višji za 8,7 odsotka.

Delež bruto slabih posojil v vseh posojilih se je v skupini znižal za 5,8 odstotne točke in dosegel 19,3 odstotka, v matični banki pa je bil manjši za 4,7 odstotne točke in je znašal 16,5 odstotka. Slaba posojila so tako na ravni skupine z oslabitvami in rezervacijami pokrita v 72,2-odstotni meri, v NLB-ju pa v 67,9-odstotni.

Osrednji posel se krepi, a zaradi zunanjih dejavnikov
K izboljšanju dobičkonosnosti so najbolj prispevali višji neto obrestni prihodki zaradi višjih obrestnih marž bančnih članic skupine, stabilne obrestne marže ter nižjih stroškov poslovanja, ki so se skrčili za dva odstotka, so navedli v NLB-ju.

Čisti obrestni prihodki skupine, ti so najpomembnejši bančni prihodki, so predstavljali največji delež v skupnih prihodkih in so se v primerjavi s predlani povečali za tri odstotke ter presegli načrtovane. Izboljšanje pa je šlo predvsem na račun splošnega okolja nizkih obrestnih mer, ki ceni poslovanje banke.

Skupna obrestna marža na ravni skupine se je zvišala z 2,7 na 2,9 odstotka in je presegla načrtovano. Ob tem je NLB na domačem trgu dosegla 2,4-odstotno obrestno maržo. A že letos pričakujejo njeno znižanje.

Čisti neobrestni prihodki skupine vključujejo pretežno stabilne neto prihodke od čistih opravnin in spremenljiv rezultat iz finančnega poslovanja. Udarci po tem delu prihodkov so bili lani močnejši, najbolj zaradi podražitve švicarskega franka v primerjavi z evrom. Dodatno je čiste neobrestne prihodke za 2015 znižalo tudi prvo vplačilo v evropski enotni sklad za reševanje v višini 4,3 milijona evrov.

Redni čisti neobrestni prihodki brez enkratnih učinkov skupine so bili lani višji za 3,1 odstotka. Čiste opravnine, ki predstavljajo najpomembnejši in najbolj stabilen vir neto neobrestnih prihodkov, pa so lani ostale skoraj nespremenjen.

Večji obseg posojil
Bilančna vsota se je lani v skladu z načrtom prestrukturiranja nadalje zniževala in na ravni skupine dosegla 11,8 milijarde evrov, odstotek manj kot leto pred tem, na ravni matične banke pa je bila manjša za dva odstotka in se je ustavila pri 8,7 milijarde evrov.

Skupina je lani povečala obseg posojil tako gospodarstvu kot prebivalstvu – odobrenih je bilo za 720 milijona evrov novih posojil, od tega skoraj polovico za financiranje obratnega kapitala, 70 odstotkov pa predstavljajo dolgoročna posojila. Novo odobrena posojila prebivalstvu so znotraj tega znašala 430 milijonov evrov, od tega je bila dobra polovica potrošniških.

Kapitalska ustreznost skupine je konec leta dosegla 16,2 odstotka in se je v enem letu znižala za 1,4 odstotne točke. To je bila posledica enkratnega povečanja tvegane aktive zaradi regulatornih sprememb na začetku leta 2015, so pojasnili v banki. V izračun sta vključena tudi izid lanskega poslovanja in pričakovano izplačilo dividend državi v višini celotnega dobička banke. V njej je kapitalski količnik znašal 22,6 odstotka.